(1)
Država pogodbenica, ki je uporabila ukrep izgona, je dolžna obvestiti zaprošeno državo, če zavrnjena oseba potrebuje spremstvo. Zaprošena država se v zvezi s tranzitom lahko:
– odloči, da bo sama določila spremstvo;
– odloči, da bo določila spremstvo skupaj z državo pogodbenico, ki je uporabila ukrep izgona.
(2)
Če se tranzit opravi z letalsko družbo države pogodbenice, ki je uporabila ukrep izgona, in s policijskim spremstvom, to lahko opravi država pogodbenica sama, pod pogojem, da ne zapustijo mednarodnega pasu na letališču zaprošene države.
(3)
Če se tranzit opravi z letalsko družbo zaprošene države in s policijskim spremstvom, tedaj to opravi zaprošena država pod pogojem, da država, ki je uporabila ukrep izgona, krije vse nastale stroške.
(4)
Če se mora tranzit izjemoma opraviti po cesti ali železnici, se državi pogodbenici dogovorita o nujnosti in izvedbi spremstva.