30. člen
– pridržki
1.
Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ali pozneje izjavi, da si pridržuje pravico:
a)
da ne bo zagotovila nobene oblike pomoči v zvezi z davki drugih pogodbenic iz katere koli skupine, navedene v pododstavku b prvega odstavka 2. člena, če v prilogo A h konvenciji ni vključila nobenega domačega davka iz te skupine;
b)
da ne bo zagotovila pomoči pri izterjavi katere koli davčne terjatve ali pri izterjavi upravne denarne kazni za vse davke ali samo za davke iz ene ali več skupin, navedenih v prvem odstavku 2. člena;
c)
da ne bo zagotovila pomoči v zvezi s katero koli davčno terjatvijo, ki obstaja v začetku veljavnosti konvencije za to državo, ali če je bil predhodno dan pridržek na podlagi pododstavka a ali b, na dan umika tega pridržka v zvezi z davki iz zadevne skupine;
d)
da ne bo zagotovila pomoči pri vročanju dokumentov za vse davke ali samo za davke iz ene ali več skupin, navedenih v prvem odstavku 2. člena;
e)
da ne bo dovolila vročanja dokumentov po pošti, kakor je predvideno v tretjem odstavku 17. člena.
2.
Drugi pridržki niso mogoči.
3.
Po začetku veljavnosti konvencije za pogodbenico ta pogodbenica lahko da enega ali več pridržkov, navedenih v prvem odstavku, ki jih ni dala ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Ti pridržki začnejo veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od dneva, ko je eden od depozitarjev pridržek prejel.
4.
Vsaka pogodbenica, ki je dala pridržek na podlagi prvega in tretjega odstavka, ga lahko v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na enega od depozitarjev. Umik začne veljati z dnem, ko depozitar to uradno obvestilo prejme.
5.
Pogodbenica, ki je dala pridržek glede neke določbe te konvencije, ne more zahtevati, da to določbo uporablja katera koli druga pogodbenica; lahko pa, če je njen pridržek delen, zahteva uporabo take določbe v obsegu, ki ga je sprejela tudi sama.