Črta se 21. člen konvencije in nadomesti z naslednjim besedilom:
»21. člen
– varstvo oseb in omejitve obveznosti dajanja pomoči
1.
Nič v tej konvenciji ne omejuje pravic in jamstev, ki jih osebam zagotavlja zakonodaja ali upravna praksa zaprošene države.
2.
Razen v primeru 14. člena se določbe te konvencije ne razlagajo, kakor da zaprošeni državi nalagajo obveznost:
a)
da izvede ukrepe v nasprotju s svojo zakonodajo ali upravno prakso ali zakonodajo in upravno prakso države prosilke;
b)
da izvede ukrepe, ki bi bili v nasprotju z javnim redom (ordre public);
c)
da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti v skladu z njeno zakonodajo ali upravno prakso ali v skladu z zakonodajo države prosilke ali njeno upravno prakso;
d)
da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom (ordre public);
e)
da zagotovi upravno pomoč, če in kolikor meni, da je obdavčitev v državi prosilki v nasprotju s splošno sprejetimi načeli obdavčevanja ali določbami konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali katero koli drugo konvencijo, ki jo je zaprošena država sklenila z državo prosilko;
f)
da zagotovi upravno pomoč zaradi izvajanja ali uveljavitve določb davčne zakonodaje države prosilke ali izpolnitve s tem povezane zahteve, ki povzroča neenako obravnavanje državljana zaprošene države in državljana države prosilke v enakih okoliščinah;
g)
da zagotovi upravno pomoč, če država prosilka ni izčrpala vseh razumnih ukrepov, ki jih ima na voljo na podlagi svoje zakonodaje ali upravne prakse, razen kadar bi njihova uporaba povzročila nesorazmerne težave;
h)
da zagotovi pomoč pri izterjavi, kadar je jasno, da upravno breme za to državo ni sorazmerno s koristjo, ki naj bi jo imela država prosilka.
3.
Če država prosilka zaprosi za informacije v skladu s to konvencijo, zaprošena država sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih informacij, čeprav jih sama morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz te konvencije, vendar se take omejitve, vključno zlasti z omejitvami iz prvega in drugega odstavka, nikakor ne razlagajo tako, kakor da zaprošena država lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker sama zanje nima interesa.
4.
V nobenem primeru se določbe te konvencije, vključno zlasti z določbami prvega in drugega odstavka, ne razlagajo tako, kakor da zaprošena država lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker jih ima banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali zato, ker so povezane z lastniškimi deleži v neki osebi.«