27. člen
– Izročitev
1. Kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, se štejejo, da so v sporazum o izročitvi, ki obstaja med dvema ali več pogodbenicami, vključena kot kazniva dejanja, za katera je predvidena izročitev. Pogodbenice soglašajo, da bodo vključile takšna kazniva dejanja kot kazniva dejanja, za katera je predvidena izročitev, v sporazum o izročitvi, ki bo sklenjen med dvema ali več pogodbenicami.
2. Če pogodbenica, ki pogojuje izročitev z obstojem sporazuma, prejme zaprosilo za izročitev od druge pogodbenice, s katero nima sporazuma o izročitvi, lahko šteje to konvencijo kot pravno podlago za izročitev pri kaznivem dejanju, določenem v skladu s to konvencijo.
3. Pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem sporazuma, medsebojno priznavajo kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, kot kazniva dejanja, za katera je predvidena izročitev.
4. Za izročitev veljajo pogoji, določeni s pravom zaprošene države ali z veljavnimi sporazumi o izročitvi, vključno z razlogi, na podlagi katerih lahko zaprošena država zavrne izročitev.
5. Če je izročitev za kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo, zavrnjena samo na podlagi državljanstva osebe iz zaprosila ali zato, ker zaprošena pogodbenica meni, da ima jurisdikcijo nad kaznivim dejanjem, zaprošena pogodbenica predloži primer svojim pristojnim organom zaradi pregona, razen če ni drugače dogovorjeno s pogodbenico prosilko, končno rešitev pa mora čim prej sporočiti pogodbenici prosilki.