Zakon o ratifikaciji Protokola za uskladitev Mednarodne...

29. Zakon o ratifikaciji Protokola za uskladitev Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960 (MPEC)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ZA USKLADITEV MEDNARODNE KONVENCIJE EUROCONTROL O SODELOVANJU ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE Z DNE 13. DECEMBRA 1960 (MPEC)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola za uskladitev Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960 (MPEC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. marca 2004.

Št. 001-22-27/04

Ljubljana, dne 2. aprila 2004

Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ZA USKLADITEV MEDNARODNE KONVENCIJE EUROCONTROL O SODELOVANJU ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE Z DNE 13. DECEMBRA 1960 (MPEC)

1. člen

Ratificira se Protokol za uskladitev Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, podpisan v Bruslju 27. junija 1997.

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v slovenskem in v angleškem jeziku glasi:*

P R O T O K O L
ZA USKLADITEV MEDNARODNE KONVENCIJE EUROCONTROL O SODELOVANJU ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE Z DNE 13. DECEMBRA 1960

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

REPUBLIKE AVSTRIJE,

KRALJEVINE BELGIJE,

REPUBLIKE BOLGARIJE,

REPUBLIKE CIPER,

REPUBLIKE HRVAŠKE,

KRALJEVINE DANSKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

REPUBLIKE FRANCIJE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

HELENSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE MADŽARSKE,

IRSKE,

REPUBLIKE ITALIJE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

REPUBLIKE MALTE,

KNEŽEVINE MONAKO,

KRALJEVINE NORVEŠKE,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

REPUBLIKE PORTUGALSKE,

ROMUNIJE,

SLOVAŠKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE SLOVENIJE,

KRALJEVINE ŠVEDSKE,

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,

ČEŠKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE TURČIJE,

upoštevaje, da razvoj zračnega prometa, potreba po poenotenju ukrepov nacionalne politike posameznih evropskih držav na evropsko raven in tehnološki razvoj zračnega prometa terjajo revizijo Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, dopolnjene s Protokolom z dne 12. februarja 1981 zaradi ustanovitve enovitega evropskega sistema upravljanja zračnega prometa za nadzor splošnega zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru na letališčih in okoli njih;

upoštevaje, da bi bilo zaželeno okrepiti sodelovanje med državami v okviru EUROCONTROL-a zaradi učinkovite organizacije in varnega upravljanja zračnega prostora za civilne in za vojaške uporabnike, ki bi temeljilo na osnovnem načelu, da je treba z vidika uporabnikov zračnega prostora slednjega obravnavati kot nedeljiv sistem predvsem z oblikovanjem enotne politike, ciljev, načrtov, standardov in specifikacij, vključno z enotno politiko preletnih pristojbin ob posvetovanju z uporabniki storitev zračnega prometa in ustreznem upoštevanju obrambnih interesov;

upoštevaje potrebo, da bi vsem uporabnikom zračnega prostora zagotovili kar največjo učinkovitost ob najnižjih stroških v skladu z zahtevano stopnjo varnosti in s potrebo po zmanjšanju škodljivih učinkov na okolje na najmanjšo možno mero z usklajevanjem in povezavo služb, ki so pristojne za vodenje zračnega prometa v Evropi;

upoštevaje, da pogodbenice priznavajo potrebo po harmonizaciji in integraciji svojih sistemov za upravljanje zračnega prometa, da bi vzpostavile enovit evropski sistem upravljanja zračnega prometa;

upoštevaje pomembnost lokalnih pobud pri upravljanju zračnega prometa, zlasti na ravni letališč;

upoštevaje, da delovanje enotnega sistema preletnih pristojbin z doslednim upoštevanjem smernic, ki jih je priporočila Mednarodna organizacija civilnega letalstva, zlasti kar zadeva nepristranskost in javnost, sestavlja finančno osnovo enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa in poenostavlja posvetovanje z uporabniki;

upoštevaje, da EUROCONTROL za pogodbenice pomeni organ za sodelovanje na področju upravljanja zračnega prometa;

v želji, da bi razširile in okrepile sodelovanje z evropskimi ali mednarodnimi ustanovami, ki imajo interes pri opravljanju nalog, zaupanih EUROCONTROL-u, da bi povečali njegovo učinkovitost;

upoštevaje torej, da bi bilo smotrno vzpostaviti mednarodni sistem za upravljanje zračnega prometa, ki bo deloval onkraj ozemeljskih omejitev posamezne pogodbenice v celotnem zračnem prostoru, ki ga konvencija zajema;

upoštevaje, da je za pogodbenice pomembno Organizaciji zagotoviti pravna sredstva, ki so pomembna za izpolnitev njenih nalog, zlasti pri izterjavi preletnih pristojbin in pri upravljanju pretoka zračnega prometa;

priznavajoč, da bo k varnemu in učinkovitemu uresničevanju nalog Organizacije prispevalo, kjer je v praksi izvedljivo, ločevanje funkcije sprejemanja predpisov od od funkcije opravljanja storitev;

v želji spodbuditi druge evropske države, da postanejo članice te mednarodne organizacije;

sklenejo, kot sledi:

I. člen

Mednarodna konvencija EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, ki je bila dopolnjena s Protokolom z dne 6. julija 1970, ta pa je bil dopolnjen s Protokolom z dne 21. novembra 1978, vse to pa s Protokolom z dne 12. februarja 1981, v nadaljevanju "konvencija", se s tem nadomesti s priloženim prečiščenim besedilom konvencije, ki vključuje besedilo konvencije, ki še velja, in dopolnila, ki jih je sprejela Diplomatska konferenca dne 27. junija 1997.

II. člen

1. Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam pogodbenicam konvencije 27. junija 1997.

Prav tako bo pred dnem, ko začne veljati, na voljo za podpis vsem drugim državam, ki so bile povabljene na Diplomatsko konferenco, ki je ta protokol sprejela, in kateri koli drugi državi, ki jo je Stalna komisija pooblastila, da ga podpiše s soglasnim sklepom Stalne komisije.

2. Ta protokol se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri Vladi Kraljevine Belgije.

3. Ta protokol začne veljati 1. januarja 2000, če ga do tega datuma vse države pogodbenice konvencije ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Če ta pogoj ni izpolnjen, protokol začne veljati bodisi 1. julija ali 1. januarja po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, glede na to, ali je ta listina deponirana v prvi ali v drugi polovici leta.

4. Če ta protokol podpiše država, ki ni pogodbenica konvencije in katere listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponira po datumu, ko ta protokol začne veljati, bo le-ta za zadevno državo začel veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju te listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

5. Vsaka država, ki podpiše ta protokol, a ni pogodbenica konvencije, postane podpisnica konvencije, s tem ko ta protokol ratificira, sprejme ali odobri.

6. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vlade drugih držav pogodbenic konvencije in vse druge države podpisnice tega protokola o vsakem podpisu, vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi in o vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu s 3. in 4. odstavkom zgoraj.

III. člen

Ko ta protokol začne veljati, se protokol z dne 6. julija 1970, ki je bil dopolnjen s Protokolom z dne 21. novembra 1978 in z XXXVIII. členom Protokola z dne 12. februarja 1981, nadomesti s Prilogo III (z naslovom "Davčne določbe") k priloženi prečiščeni verziji besedila konvencije.

IV. člen

Ko ta protokol začne veljati, preneha veljati Večstranski sporazum o pristojbinah na zračnih poteh z dne 12. februarja 1981 in ga nadomestijo ustrezne določbe priložene prečiščenega besedila konvencije, vključno z njeno Prilogo IV (z naslovom: "Določbe, ki se nanašajo na enotni sistem preletnih pristojbin").

V. člen

Vlada Kraljevine Belgije ta protokol registrira pri Generalnem sekretarju Združenih narodov v skladu s 102. členom Listine Združenih narodov in pri Svetu Mednarodne organizacije civilnega letalstva v skladu s 83. členom Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Čikagu 7. decembra 1944.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so izkazali svoja pooblastila, za katera je bilo ugotovljeno, da so v skladu s pravili, podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO v Bruslju 27. junija 1997 v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, norveškem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in turškem jeziku v enem samem izvirniku, ki se deponira v arhivu Vlade Kraljevine Belgije, ki vladam drugih držav podpisnic pošlje overjene kopije. V primeru neskladnosti velja besedilo v francoskem jeziku.

PREČIŠČENO BESEDILO,
KI VKLJUČUJE VELJAVNA BESEDILA OBSTOJEČE KONVENCIJE IN DOPOLNILA, KI JIH JE SPREJELA
DIPLOMATSKA KONFERENCA DNE 27. JUNIJA 1997

PREČIŠČENO BESEDILO
IZVEDBENIH POGOJEV KONVENCIJE

1. člen

1. Da bi dosegle harmonizacijo in integracijo za vzpostavitev enotnega Evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa, pogodbenice soglašajo, da bodo še naprej krepile sodelovanje in razvijale enotne dejavnosti na področju zračne plovbe ob ustreznem upoštevanju obrambnih potreb in omogočanju kar največje svobode vsem uporabnikom zračnega prostora v skladu z zahtevami varnosti pri zagotavljanju racionalnih storitev zračnega prometa in ob upoštevanju potrebe po kar največjem zmanjševanju vplivov na okolje, kjer je to operativno, tehnično in ekonomsko izvedljivo.

Doseganje teh ciljev ne sme vplivati na načelo, da ima vsaka država popolno in izključno suverenost nad zračnim prostorom nad svojim ozemljem, niti na možnost vsake države, da postavlja pogoje v zvezi z varnostjo in zračno obrambo v svojem nacionalnem zračnem prostoru.

S tem namenom se dogovorijo:

(a)

da bodo določale evropsko politiko na področju upravljanja zračnega prometa, vključno z opredelitvijo strategije in programov, katerih cilj je povečevati zmogljivost, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev vseh civilnih in vojaških uporabnikov na racionalen način z ohranitvijo zahtevane stopnje varnosti;

(b)

da se bodo zavezale vzpostaviti posebne cilje, kar zadeva učinkovitost in racionalnost vodenja operacij zračnega prometa v svojih letalskih informativnih območjih, kot so navedena v Prilogi II k tej konvenciji, s katerim so se države na podlagi ustreznih določb Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu sporazumele o opravljanju storitev zračnega prometa ne glede na načela prostega gibanja v zračnem prostoru, za katerega ne velja suverenost države, ki izhaja iz konvencij, mednarodnih sporazumov in pravil ali načel običajnega mednarodnega javnega prava;

(c)

da bodo vključile mehanizme za preverjanje zmogljivosti zračnega prometa in sistem za določanje ciljev;

(d)

uresničevale skupen načrt usklajevanja in delovanja storitev in naprav zračne plovbe v Evropi;

(e)

da bodo sprejele in izvajale enotne standarde in specifikacije;

(f)

da bodo harmonizirale predpise o storitvah zračnega prometa;

(g)

da bodo razvijale razpoložljivo zmogljivost za zadovoljevanje potreb zračnega prometa in zagotovile njeno kar najučinkovitejšo uporabo s skupno ustanovitvijo, delovanjem in razvojem enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa v okviru uvedbe enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa (ATM);

(h)

spodbujale enotna naročila sistemov in naprav zračnega prometa,

(i)

da bodo izvajale enotno politiko določanja in zaračunavanja pristojbin za uporabnike naprav in storitev zračne plovbe med poletom, v nadaljnjem besedilu: "preletne pristojbine";

(j)

da bodo izvajale politiko, ločeno od zagotavljanja storitev, večstranskega razvoja in harmonizacije varnostnih predpisov na področju upravljanja zračnega prometa v okviru celovitega sistema letalske varnosti;

(k)

da bodo sodelovale pri projektiranju, izvajanju in nadziranju globalnega satelitskega navigacijskega sistema;

(l)

da bodo poiskale nove možnosti za enotno delovanje na področju projektiranja, izvajanja, opravljanja nadzora ali delovanja sistemov in storitev zračne plovbe;

(m)

v okviru koncepta "povezovalnih postopkov" (gate-to-gate) bodo razvijale splošno politiko in ustrezen, učinkovit in racionalen proces strateške zasnove in načrtovanja zračnih poti in zračnega prostora.

2. Za ta namen ustanavljajo “Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL)”, v nadaljevanju “Organizacijo”, ki deluje v sodelovanju z državnimi civilnimi in vojaškimi organi ter organizacijami uporabnikov. Organizacijo sestavljajo trije organi:

(a)

Generalna skupščina je organ, pristojen za oblikovanje in odobritev splošne politike Organizacije, vključno z:

(i)

enotno politiko preletnih pristojbin in dejavnostmi Organizacije v zvezi z drugimi pristojbinami;

(ii)

preverjanjem zmogljivosti in funkcijami ocenjevanja, ki jih opravlja Organizacija;

(iii)

določanjem ciljev Organizacije, vključno s sprejemanjem standardov, načrtovanjem, izvajanjem in varnostno ureditvijo,

(iv)

tehnično in finančno selekcijo glavnih okvirnih programov sodelovanja;

(v)

zunanjimi odnosi z državami in organizacijami ter prošnjami za pristop k tej konvenciji.

(b)

Svet je organ, pristojen za izvajanje odločitev Generalne skupščine in na podlagi pooblastil, vseh ukrepov, ki veljajo in so obvezujoči za vse pogodbenice, in za nadziranje dela Agencije;

(c)

Agencija, katere statut je sestavni del Priloge I k tej konvenciji, je organ, ki mu je zaupano izvajanje nalog Organizacije v skladu z določbami naslednjih členov te konvencije in nalog, ki mu jih je naložila Generalna skupščina ali Svet, in sicer da predlaga ustrezne predloge in uporabi tehnične in finančne vire ter osebje za uresničevanje zapisanih ciljev.

3. Sedež Organizacije je v Bruslju.

2. člen

1. Organizacija opravlja naslednje naloge:

(a)

razvija in potrjuje podrobne načrte harmonizacije in integracije storitev in sistemov zračnega prometa pogodbenic, zlasti sistemov zračne plovbe na letališčih in v zraku zaradi vzpostavitve enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa;

(b)

usklajuje izvedbene načrte pogodbenic, da bi zagotovila približevanje enovitemu evropskemu sistemu za upravljanje zračnega prometa;

(c)

v imenu pogodbenic preverja in usklajuje zadeve na področju zračne plovbe, ki jih proučujejo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in druge mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s civilnim letalstvom, ter usklajuje in tem organom predlaga dopolnitve ali predloge;

(d)

določa, načrtuje, razvija, vrednoti in organizira izvajanje enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa;

(e)

razvija in izvaja enotni evropski sistem za upravljanje pretoka zračnega prometa v skupnem mednarodnem centru v okviru pododstavka (d) zgoraj;

(f)

razvija, sprejema in preverja enotne standarde, specifikacije in postopke v okviru sistemov in storitev upravljanja zračnega prometa;

(g)

razvija in potrjuje postopke v skladu s strategijo enotnih naročil sistemov in naprav zračnega prometa;

(h)

usklajuje programe pogodbenic za raziskave in razvoj na področju novih tehnologij zračne plovbe, zbira in razpošilja njihove rezultate ter spodbuja in opravlja skupne študije, poskuse in uporabne raziskave, pa tudi tehnični razvoj na tem področju;

(i)

vzpostavi neodvisen sistem za preverjanje zmogljivosti, ki se nanaša na vse vidike upravljanja zračnega prometa, vključno s politiko in načrtovanjem, varnostnim upravljanjem na letališčih in okoli njih ter v zračnem prostoru, kakor tudi finančne in gospodarske vidike opravljenih storitev, in določi cilje, ki se nanašajo vse te vidike;

(j)

proučuje in spodbuja ukrepe za izboljšanje finančne in splošne učinkovitosti na področju zračne plovbe;

(k)

razvija in potrjuje enotna merila, postopke in načine za zagotovitev kar največje učinkovitosti in kakovosti sistemov za upravljanje zračnega prometa in storitev zračnega prometa;

(l)

razvija predloge za harmonizacijo evropskih predpisov o storitvah zračnega prometa;

(m)

podpira izboljšanje učinkovitosti in prožnosti pri uporabi zračnega prostora med civilnimi in vojaškimi uporabniki;

(n)

razvija in potrjuje usklajeno ali enotno politiko za izboljšanje upravljanja zračnega prometa na letališčih in okoli njih;

(o)

razvija in potrjuje enotna merila za izbiro in enotno politiko usposabljanja, pridobivanja licenc in preverjanja znanja zaposlenih v storitvah zračnega prometa;

(p)

razvija, oblikuje in izvaja elemente prihodnjega enotnega evropskega sistema, ki so ji ga zaupale pogodbenice;

(q)

oblikuje, obračunava in pobira preletne pristojbine za pogodbenice, ki so vključene v enoten sistem preletnih pristojbin po Prilogi IV;

(r)

določa in izvaja mehanizem za večstranski razvoj in harmonizacijo varnostne ureditve na področju upravljanja zračnega prometa;

(s)

izvaja katere koli druge naloge, ki so povezane z načeli in cilji te konvencije.

2. Na zahtevo ene ali več pogodbenic in na podlagi posebnega sporazuma ali sporazumov med Organizacijo in zadevnimi pogodbenicami lahko Organizacija:

(a)

pomaga tem pogodbenicam pri načrtovanju, opredelitvi in postavitvi sistemov in storitev zračnega prometa;

(b)

zagotavlja in opravlja v celoti ali delno storitve in upravlja naprave zračnega prometa za te pogodbenice;

(c)

pomaga tem pogodbenicam pri oblikovanju, obračunavanju in pobiranju pristojbin, ki jih te nalagajo uporabnikom storitev zračne plovbe in ki niso vključene v Prilogo IV te konvencije.

3. Organizacija lahko:

(a)

sklepa posebne sporazume z nepogodbenicami, ki so zainteresirane za sodelovanje pri uresničevanju nalog iz 1. odstavka 2. člena;

(b)

na zahtevo nepogodbenic ali drugih mednarodnih organizacij zanje opravlja katere koli druge naloge iz tega člena na podlagi posebnih sporazumov med Organizacijo in zadevnimi pogodbenicami.

4. Organizacija zagotavlja, da se, kolikor je v praksi izvedljivo, njene funkcije opravljanja storitev, zlasti tistih po pododstavkih (e), (g), (p) in (q) 1. odstavka 2. člena, 2. odstavka 2. člena in pododstavka (b) 3. odstavka 2. člena, uresničujejo neodvisno od njene funkcije sprejemanja predpisov.

5. Za olajšanje opravljanja svojih nalog lahko Organizacija na podlagi odločitve Generalne skupščine ustanovi podjetja, za katera veljajo posebni členi združevanja, ki temeljijo bodisi na mednarodnem javnem pravu ali na notranji zakonodaji pogodbenice, ali pridobi večinski lastninski delež v takih podjetjih.

3. člen

1. Ta konvencija velja za storitve zračne plovbe na zračnih poteh, s tem povezane storitve ob pristajanju in vzletanju ter storitve zračnega prometa na letališčih v letalskih informativnih območjih, navedenih v Prilogi II.

2. (a) Vsako dopolnilo, ki ga želi pogodbenica vključiti v seznam letalskih informativnih območij v Prilogi II, mora Generalna skupščina sprejeti s soglasjem vseh glasujočih, če bi to dopolnilo povzročilo spremembo meja zračnega prostora po tej konvenciji.

(b)

Vsako dopolnilo, ki take spremembe ne povzroči, mora zadevna pogodbenica kljub temu sporočiti Organizaciji.

3. Za namene te konvencije izraz "zračni promet" zajema civilne zrakoplove in tiste vojaške, carinske in policijske zrakoplove, ki se ravnajo po postopkih Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

Na podlagi posebnega sporazuma iz pododstavka (b) 2. odstavka 2. člena lahko pogodbenica zahteva, da se izraz "zračni promet" uporablja za drug zračni promet, ki poteka na njenem ozemlju.

4. člen

Organizacija je pravna oseba. Na ozemlju pogodbenic ima največjo pravno sposobnost, ki jo za pravne osebe dovoljuje notranje pravo; med drugim ima pravico pridobiti in prenašati lastništvo premičnin in nepremičnin in nastopati kot stranka na sodišču. Razen v primerih, ko ta konvencija ali priloženi statut navajata drugače, jo zastopa Agencija, ki deluje v njenem imenu. Agencija upravlja premoženje Organizacije.

5. člen

1. Generalno skupščino sestavljajo predstavniki pogodbenic na ministrski ravni. Vsaka pogodbenica lahko imenuje več delegatov, zlasti zaradi zastopanja interesov tako civilnega letalstva kot nacionalne obrambe, vendar ima samo en glas.

2. Svet sestavljajo predstavniki pogodbenic na ravni generalnih direktorjev za civilno letalstvo. Vsaka pogodbenica lahko imenuje več delegatov, zlasti zaradi zastopanja interesov tako civilnega letalstva kot nacionalne obrambe, vendar ima samo en glas.

3. Za zadeve, povezane z enotnim sistemom preletnih pristojbin, Generalno skupščino in Svet sestavljajo predstavniki pogodbenic, ki so vključene v enotni sistem preletnih pristojbin pod pogoji, določenimi v Prilogi IV.

4. Predstavnike mednarodnih organizacij, ki lahko prispevajo k delu Organizacije, Generalna skupščina ali Svet povabi, kadar je to primerno, da kot opazovalci sodelujejo v organih Organizacije.

6. člen

1. Generalna skupščina sprejema odločitve, ki zadevajo pogodbenice, Svet in Agencijo, zlasti v primerih, navedenih v pododstavku (a) 2. odstavka 1. člena.

Poleg tega Generalna skupščina:

(a)

imenuje generalnega direktorja Agencije na priporočilo Sveta;

(b)

ima pravico, da se v imenu Organizacije obrne na Stalno arbitražno sodišče v Haagu za primere, navedene v 34. členu;

(c)

določi načela, ki veljajo za delovanje enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa, omenjenega v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena;

(d)

odobri dopolnila k Prilogi I v skladu s pogoji glasovanja, določenimi v 1. odstavku 8. člena;

(e)

odobri dopolnila k Prilogama II in IV v skladu s pogoji glasovanja v 3. odstavku 8. člena;

(f)

občasno pregleda naloge Organizacije.

2. Pri oblikovanju enotne politike preletnih pristojbin Generalna skupščina med drugim:

(a)

uvaja načela za ocenjevanje stroškov, ki jih pogodbenice in Organizacija zaračunavajo uporabnikom za opravljene preletne storitve in uporabo naprav za zračno plovbo;

(b)

določi način izračuna preletnih pristojbin;

(c)

določi načela glede oprostitve plačila preletnih pristojbin in se lahko tudi odloči, da za nekatere kategorije preletov, ki so na ta način oproščeni plačila preletnih pristojbin po Prilogi IV, stroške, ki nastanejo v zvezi s preletnimi storitvami in napravami zračne plovbe, plačajo neposredno pogodbenice same;

(d)

odobri poročila Sveta, ki se nanašajo na preletne pristojbine.

3. Generalna skupščina lahko:

(a)

Svetu predloži v pregled katero koli zadevo, ki je v njeni pristojnosti;

(b)

kadar je potrebno, pooblasti Svet za odločanje o zadevah, ki sodijo v njeno splošno pristojnost, kot so navedene v pododstavku (a) 2. odstavka 1. člena;

(c)

ustanovi druge pomožne organe, za katere meni, da so potrebni.

7. člen

1. Svet na podlagi pooblastil, ki mu jih podeljuje ta konvencija, lahko sprejema odločitve v zvezi s pogodbenicami pri nalogah, ki jih navaja 1. odstavek 2. člena.

2. Svet na podlagi nadzornih pooblastil, ki mu jih v zvezi z Agencijo podeljuje ta konvencija:

(a)

potrjuje po posvetu z organizacijami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in jih je Svet priznal, petletne in letne delovne programe Agencije, ki mu jih ta predloži za uresničevanje nalog iz 2. člena, skupaj s petletnim finančnim načrtom in proračunom, vključno s finančnimi obveznostmi, poročilom Agencije o dejavnosti in poročili, predloženimi v skladu s pododstavkom (c) 2. odstavka 2. člena, 3. odstavkom 10. člena in 1. odstavkom 11. člena statuta Agencije;

(b)

potrjuje načela, ki urejajo splošen ustroj Agencije;

(c)

nadzira dejavnosti Agencije na področju pristojbin zračne plovbe;

(d)

določa po posvetu z organizacijami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in jih je Svet priznal, splošne pogoje delovanja enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa iz pododstavka (e) 1. odstavka 2. člena, ob doslednem upoštevanju pravic, ki jih uživajo države v zvezi z upravljanjem svojega zračnega prostora. Ti splošni pogoji med drugim določajo pravila, ki se uporabljajo, in postopke za evidentiranje nespoštovanja teh pravil;

(e)

izdaja navodila Agenciji na podlagi njenih rednih poročil ali kadar koli se mu to zdi potrebno za uresničevanje nalog, zaupanih Agenciji, in odobri dogovore o sodelovanju med Agencijo in zadevnimi nacionalnimi organizacijami, da Agenciji omogoči sprožanje ustreznih predlogov;

(f)

imenuje na predlog generalnega direktorja podjetje za revizorsko svetovanje, ki pomaga revizorskemu odboru pri preverjanju stanja vseh prejemkov in odhodkov;

(g)

za storitve Agencije lahko zahteva upravni in tehnični nadzor;

(h)

generalnemu direktorju podeli pravico do razpolaganja s proračunom;

(i)

odobri imenovanje generalnega direktorja, ki so ga predlagali direktorji Agencije;

(j)

odobri statut generalnega direktorja, kadrovski pravilnik, finančne predpise in predpise o pogodbah;

(k)

lahko izdaja dovoljenja za pogajanja Agencije o posebnih sporazumih iz 2. člena, sprejme sporazume, ki so bili predmet pogajanj pred njihovo predložitvijo Generalni skupščini v odobritev, ali sklene takšne sporazume v primerih, ko je Svet dobil pooblastilo v skladu z določbami 3. odstavka 13. člena;

(l)

odobri Pravilnik o varstvu podatkov;

(m)

pri opravljanju nalog, določenih v pododstavku (f) 1. odstavka 2. člena, določi pravila in postopke, ki se uporabljajo za standarde, specifikacije in prakso sistemov ter storitev upravljanja zračnega prometa.

3. Svet ustanovi Komisijo za preverjanje zmogljivosti in Komisijo za varnostno ureditev. Ti komisiji pošiljata ustrezne predloge Svetu, agencijske službe, ki imajo potrebno stopnjo samostojnosti, pa jim dajejo administrativno podporo in pomoč.

4. Svet ustanovi Stalni civilno-vojaški odbor.

5. Svet ustanovi Revizorski odbor, ki mu lahko podeli naloge in za posebna področja dela tudi pooblastila.

6. Svetu lahko pomagajo drugi odbori za druga področja dejavnosti Organizacije.

7. Svet lahko zaupa naloge in za posebna področja dela tudi pooblastila Stalnemu civilno-vojaškemu odboru in drugim odborom, ki so nastali po začetku veljavnosti te konvencije. Takšno podeljevanje nalog ali pooblastil Svetu ne sme onemogočiti, da bi imel vsak trenutek možnost sprožiti določenih zadev v okviru svojih nalog splošnega nadzora.

8. člen

1. Odločitve, ki jih v zvezi s pogodbenicami sprejema Generalna skupščina, zlasti tiste na podlagi pododstavka (a) 2. odstavka 1. člena in prvega pododstavka 1. odstavka 6. člena, oziroma odločitve Sveta na podlagi pododstavka (b) 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka 7. člena se potrdijo z večino glasov pod pogojem, da ta večina pomeni vsaj tri četrtine ponderiranih glasov glede na ponderiranje, določeno v 11. členu, in vsaj tri četrtine glasujočih pogodbenic.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve v primerih, navedenih v pododstavkih (i), (p), (r) in (s) 1. odstavka 2. člena, 5. odstavku 2. člena, v pododstavkih (a), (c) in (d) 1. odstavka 6. člena, 2. odstavku 6. člena, v (b) pododstavku 3. odstavka 6. člena, v (d), (j) in (k) pododstavkih 2. odstavka 7. člena, v 3., 6. in 7. odstavku 7. člena, 12. členu ter 2. in 3. odstavku 13. člena.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve, sprejete v smislu 3. člena Priloge IV. Kadar se te odločitve nanašajo na razrede, tarife in pogoje izvajanja sistema preletnih pristojbin po pododstavku (c) 3. člena Priloge IV, ne veljajo za pogodbenico, ki je glasovala proti. V tem primeru ta pogodbenica predloži izjavo o svojih razlogih in ne sme omajati enotne politike, kot je opredeljena v 2. odstavku 6. člena.

2. Odločitve, ki jih v zvezi z Agencijo sprejema Generalna skupščina, zlasti tiste na podlagi pododstavkov (a) in (c) 2. odstavka 1. člena in 1. pododstavka prvega odstavka 6. člena, oziroma odločitve, ki jih sprejema Svet na podlagi pododstavkov (b) in (c) 2. odstavka 1. člena, se potrdijo z večino glasov pod pogojem, da ta večina predstavlja več kot polovico ponderiranih glasov glede na ponderiranje, določeno v 11. členu, in več kot polovico glasujočih pogodbenic. Pri posebno pomembnih zadevah, in kadar je vsaj ena tretjina pogodbenic upravičena do glasovanja, pomeni večina vsaj tri četrtine glasov namesto ene polovice.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve v primerih, navedenih v pododstavku (b) 1. odstavka 6. člena, pododstavku (a) 3. odstavka 6. člena, pododstavkih (a), (b) in (c) 2. odstavka 7. člena in pododstavkov (e) do (i) 2. odstavka 7. člena, pododstavkov (l) in (m) 2. odstavka 7. člena, 2.odstavka 9. člena in 2. odstavka 10. člena.

3. Kljub temu se odločitve sprejemajo soglasno glede na prošnje za pristop k Organizaciji, kot to navaja 39. člen, in dopolnila k Prilogi II, razen v primeru, ki ga navaja pododstavek (b) 2. odstavka 3. člena, in k Prilogi IV, ter pogoje odstopa ali pristopa po 4 in 5. odstavku 36. člena ter 3. in 4. odstavku 38. člena.

4. Odločitve, ki jih sprejemata Generalna skupščina in Svet, so obvezujoče za pogodbenice in za Agencijo na podlagi določb 9. člena.

9. člen

1. Kadar pogodbenica obvesti Generalno skupščino ali Svet, da ji prevladujoči nacionalni razlogi, kot so interesi državne obrambe in varnosti, preprečujejo ravnati v skladu z odločitvami, sprejetimi z večino glasov, kot to določa 1. odstavek 8. člena zgoraj, lahko odstopi od teh odločitev, če v sporočilu Generalni skupščini ali Svetu razloži svoje razloge in da izjavo o tem, ali:

(a)

se njen odstop nanaša na zadevo, glede katere ni ugovorov, da velja za druge pogodbenice, s tem da se razume, da pogodbenica, ki je odstopila, te odločitve ne bo izvajala ali pa jo bo izvajala samo deloma;

(b)

se ta odstop nanaša na tako pomembno vprašanje nacionalne obrambe in varnosti, da do izvajanja te odločitve sploh ne sme priti, dokler se ne sprejme drugačna odločitev v skladu z dogovori, opisanimi v pododstavku (b) 2. odstavka spodaj.

2. (a) Če nastopijo okoliščine iz pododstavka (a) 1. odstavka zgoraj, mora generalni direktor posredovati Generalni skupščini ali Svetu vsaj letna poročila, iz katerih bo razvidno napredovanje k takšni situaciji, v kateri nobena pogodbenica ne bo odstopila.

(b)

Če nastopijo okoliščine iz pododstavka (b) 1. odstavka zgoraj, je treba odložiti izvajanje te odločitve in jo v roku, ki ga je treba še določiti, predložiti Generalni skupščini, ki sprejme ponovno odločitev, četudi je prvotno odločitev sprejel Svet. Če se na podlagi tega ponovnega proučevanja zgodi, da druga odločitev potrdi prvo, lahko pogodbenica od tega odstopi pod pogoji, določenimi v pododstavku (a) 1. odstavka zgoraj. Generalna skupščina v obdobju, ki ni daljše od enega leta, preveri prvotno odločitev.

3. V vojni ali sporu določbe te konvencije ne vplivajo na svobodno ravnanje katere koli prizadete pogodbenice. Isto načelo velja za krizno stanje ali izredne razmere. Predvsem pa lahko vsaka pogodbenica začasno privzame odgovornost nad delom ali celoto storitev zračnega prometa v zračnem prostoru, ki je pod njenim nadzorom, v primeru prevladujočih nacionalnih interesov, zlasti na področju obrambe. Evropska arhitektura sistema za upravljanje zračnega prometa bi morala omogočiti učinkovit prevzem teh storitev v skladu z zahtevami pogodbenic.

10. člen

1. Letni prispevek vsake pogodbenice v proračun se določi za vsako proračunsko leto v skladu z naslednjim pravilom:

(a)

prvotnih 30% prispevkov se izračuna sorazmerno z vrednostjo bruto domačega proizvoda pogodbenice, kot je določeno v 2. odstavku spodaj;

(b)

nadaljnjih 70% prispevkov se izračuna sorazmerno z vrednostjo stroškovne osnove naprav zračnih poti pogodbenice, kot je določeno v 3. odstavku spodaj.

2. Bruto domači proizvod, ki se uporablja za izračun, je vzet iz statistike, ki jo vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – če pa ta nima podatkov, pa iz podatkov drugega organa, ki je enako zanesljiv in ki ga s sklepom določi Svet – tako, da se izračuna aritmetično povprečje zadnjih treh let, za katera so ti podatki na voljo. Vrednost bruto domačega proizvoda se izračuna na podlagi faktorja stroškov in tekočih cen, izraženih v ustrezni evropski obračunski enoti.

3. Stroškovna osnova naprav zračnih poti, ki se uporablja za izračun, pomeni stroškovno osnovo predzadnjega leta pred zadevnim obračunskim letom.

11. člen

O predpisu

Področje

Eko-Lex področje

Povezave LEX

Citati

Zakon o ratifikaciji Protokola za uskladitev Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960 (MPEC)

Časovnica