(1)
V kolikor uslužbenec sosednje države v ozemeljski državi med opravljanjem službe ali v zvezi z njo izgubi življenje, se poškoduje oziroma se poškoduje ali uniči predmet, ki je na njem ali pri njem, se za odškodninsko zahtevo uporabi veljavno pravo sosednje države.
(2)
Uslužbenec oziroma upravičenec do odškodnine lahko uveljavlja svojo odškodninsko zahtevo iz prvega odstavka pred sodiščem ene ali druge pogodbenice.
(3)
Pravnomočne odločbe in poravnave, ki jih je glede odškodninskega zahtevka iz prvega odstavka izreklo sodišče ene od pogodbenic upoštevaje pravne predpise iz drugega odstavka oziroma so bile sklenjene pred takšnim sodiščem, se v drugi pogodbenici izvršijo po določilih veljavne pogodbe, ki ureja pravno pomoč med državama.
(4)
Določbe prvega do tretjega odstavka je treba smiselno uporabiti ob uveljavljanju zahtevkov za povrnitev škode, ki jo je povzročil uslužbenec sosednje države v ozemeljski državi v službenem času, vendar ne med opravljanjem službe.