(1)
Ozemeljska država zagotavlja uslužbencem sosednje države pri opravljanju njihove službe v coni enako zaščito in pomoč kot svojim lastnim uslužbencem. Kazenskopravne določbe ozemeljske države za zaščito uslužbencev in njihovih uradnih dejanj je treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, storjena v ozemeljski državi zoper uslužbence sosednje države med opravljanjem njihove službe ali v zvezi s to službo.
(2)
O kaznivih dejanjih, ki jih je storil uslužbenec sosednje države v ozemeljski državi, mora pristojni organ ozemeljske države nemudoma obvestiti nadrejeni organ uslužbenca.
(3)
Za odločanje o zahtevkih za nadomestilo škode, ki so jo povzročili uslužbenci sosednje države pri izvajanju zakonov v coni, so pristojna sodišča sosednje države. Te zahtevke je treba presojati po pravu te sosednje države.