Zakon o ratifikaciji Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (MKPPKZ)

1. Če je oseba na ozemlju ene države članice in jo morajo kot pričo ali izvedenca zaslišati pravosodni organi druge države članice, lahko slednja, kadar tako določa njeno nacionalno pravo, prvo državo članico zaprosi za pomoč, da omogoči zaslišanje prek telefonske konference, kot je predvideno v drugem do petem odstavku.

2. Zaslišanje se lahko opravi prek telefonske konference samo, če se priča ali izvedenec strinja, da se zaslišanje opravi na tak način.

3. Zaprošena država privoli v zaslišanje prek telefonske konference, kadar to ni v nasprotju s temeljnimi načeli njenega prava.

4. Zaprosilo za zaslišanje prek telefonske konference poleg podatkov iz 14. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in 37. člena Beneluške pogodbe vsebuje ime pravosodnega organa in oseb, ki bodo vodile zaslišanje, ter navedbo, da je priča ali izvedenec pripravljen sodelovati na zaslišanju prek telefonske konference.

5. Države članice se dogovorijo o praktičnih rešitvah v zvezi z zaslišanjem. Ko se dogovarjajo o praktičnih rešitvah, se zaprošena država zaveže, da bo:

pričo ali izvedenca obvestila o času in kraju zaslišanja;

poskrbela za ugotovitev istovetnosti priče ali izvedenca;

preverila, da je priča ali izvedenec privolil v zaslišanje prek telefonske konference.

Zaprošena država se lahko dogovori, da se v celoti ali deloma upoštevajo ustrezne določbe petega in osmega odstavka 10. člena. Če ni drugače dogovorjeno, se smiselno uporabljajo določbe sedmega odstavka 10. člena.