135. člen
(PIP za Poslovno-industrijsko cono Cikava – EUP NM/18-a)
(1)
Splošne določbe
a)
Uvod
PIP za Poslovno-industrijsko cono Cikava (v nadaljevanju PIC Cikava) so sestavni del OPN MONM. Določeni so z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN.
b)
Vsebina PIP
PIP vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge. Grafični del in priloge so elaborirani ločeno.
1.
Tekstualni del:
-
Opis prostorske ureditve
-
Ureditveno območje
-
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
-
opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
-
vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti
-
merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
-
merila in pogoji za parcelacijo
-
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
-
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine in narave
-
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
-
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
-
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
-
Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
-
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
2.
Grafični del:
List 1: Izsek iz grafičnega prikaza M 1:10000 kartografskega dela OPN MONM s prikazom lege prostorske ureditve PIC Cikava v širšem območju List 2: Digitalni katastrski načrt z mejo M 1:2000 območja urejanja List 3: Geodetski načrt s prikazom območja M 1:2000 urejanja List 4: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi M 1:10000 območji List 5: Zazidalna situacija – Funkcionalne M 1:2000 celote List 6: Zazidalna situacija – Območja za razvoj M 1:2000 objektov List 7: Zazidalna situacija s prikazom poteka M 1:2000 prerezov List 8: Terenski prerezi in prikaz objektov M 1:1000 oziroma ureditev List 9: Gradbena situacija cest – varianta z M 1:2000 ureditvijo platojev List 10: Gradbena situacija cest – varianta po M 1:2000 obstoječem terenu List 11: Tipični prečni prerezi cest M 1:50 List 12: Vzdolžni prerezi cest M 1:1000/100 List 13: Situacija elektroenergetskega in M 1:2000 komunikacijskega omrežja List 14: Situacija plinovodnega in vodovodnega M 1:2000 omrežja List 15: Situacija kanalizacijskega omrežja – M 1:2000 komunalna odpadna voda List 16: Situacija kanalizacijskega omrežja – M 1:2000 padavinska odpadna voda List 17: Zbirna situacija gospodarske javne M 1:1000 infrastrukture List 18: Načrt parcelacije M 1:2000
3. Priloge:
-
Povzetek za javnost
-
Obrazložitev in utemeljitev
-
Strokovne podlage
-
Ocena stroškov za izvedbo PIC Cikava.
c)
Pomen izrazov
-
Funkcionalna celota (Fc) je prostorsko in programsko zaključeno območje, ki se lahko deli na manjše funkcionalne enote (Fe), znotraj njiju pa se lahko določijo posamezne gradbene parcele. V okviru posamezne Fc (razen v Fc1, Fc2 in Fc3) so v grafičnem delu določena območja za razvoj objektov in gradbene linije.
-
Območje za razvoj objektov je zemljišče, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji teh PIP.
-
Gradbena linija določa odmik objektov od javnih prometnih površin oziroma črto, ob kateri mora biti postavljene najmanj 50% fasade objekta na posamezni gradbeni parceli. Dovoli se odstopanje, to je odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m.
-
Cikava sever obsega območje funkcionalnih celot Fc1, Fc2 in Fc3.
-
Cikava jug obsega območje preostalih funkcionalnih celot.
-
Označba cest: novopredvidene ceste so označene z arabskimi številkami od 1 do 8; ceste v smeri zahod – vzhod so 1, 2, 3 in 4, ceste v smeri jug – sever pa so 3, 5, 6, 7 in 8.
(2)
Opis prostorske ureditve
a)
Namembnost območja
-
Območje PIC Cikava je namenjeno ureditvi največje gospodarske cone nacionalnega pomena v regiji Jugovzhodna Slovenija.
-
Območje Cikava sever je že urejeno in skoraj v celoti pozidano ter je namenjeno predvsem malemu gospodarstvu. Združuje velik spekter dejavnosti – različne obrtne, poslovne, proizvodno-servisne, servisne in trgovske dejavnosti.
-
Območje Cikava jug se v pretežni meri, to je v obsegu najmanj 50 ha, nameni za dejavnosti, ki obsegajo proizvodnjo vozil, predelavo kovin ter farmacevtsko dejavnost. Na preostale površine (v obsegu približno 33 ha) se umestijo dejavnosti s področja malega gospodarstva in spremljajoče upravno-oskrbne dejavnosti, ki so potrebne za delovanje cone kot celote.
b)
Koncept ureditve
-
Območje PIC Cikava je funkcionalno razdeljeno na Fc oziroma Fe z enotnimi programskimi in prostorskimi pogoji. V zahodnem delu PIC poteka vzporedno s traso načrtovane 3. razvojne osi osrednja notranja povezovalna cesta (cesta 1), ob kateri je predviden razvoj upravnooskrbnega središča cone.
-
Območje Cikava sever je že zgrajeno in se lahko na podlagi teh PIP prostorsko, programsko ter oblikovno dopolnjuje, območje Cikava jug pa je zasnovano na prostoru južno od obstoječe pozidave po principu enostavne ortogonalne mreže, ki jo določajo novopredvideni podaljški obstoječih cest v smeri sever - jug in novopredvidene prečne cestne povezave v smeri vzhod - zahod.
-
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje programske sklope:
1.
Cikava sever, ki zajema funkcionalne celote Fc1, Fc2, Fc3 in funkcionalni enoti FeX1 in FeX2.
2.
Cikava jug, ki zajema:
-
območje velikih akterjev, ki obsega funkcionalne celote FcF, FcH, FcI, FcJ, FcJ1, FcK, FcL in FcM ter funkcionalne enote FeF2, FeF4, FeH1, FeH2, FeK1, FeK2, FeM1 in FeM2, ki so namenjene industriji in skladiščem, in sicer dejavnostim proizvodnje vozil in predelave kovin ter farmacevtski dejavnosti,
-
območje manjših akterjev, ki zajema funkcionalne celote FcA, FcB, FcB1, FcC, FcD, FcD1, FcG, FcG1 in funkcionalne enote FeB2, FeB3, FeF1 in FeF3, ki so namenjene mešanim dejavnostim, predvsem s poslovno-storitveno, servisno in obrtno vsebino; trgovska dejavnost se dopusti le v primeru, da dopolnjuje osnovno dejavnost (npr. razstavni salon, manjša trgovina v sklopu obrti ipd.),
-
območje manjših akterjev oskrbno – upravnega središča, ki zajema funkcionalno celoto FcE in funkcionalne enote FeE1, FeE2, FeE3 in FeE4,
-
območja funkcionalnih enot cest FeY.
-
Zazidalna shema na območju Cikava sever: nova pozidava sledi obstoječi strukturi in jo smiselno dopolnjuje skladno z obstoječimi prostorskimi možnostmi. Lego novih objektov določajo predpisani minimalni odmiki v poglavju 4.3.1.
-
Zazidalna shema na območju Cikava jug: predvidijo se oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov. Parcelna struktura in shema pozidave sta zasnovani v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere niso predpisane točne lokacije objektov in zunanjih ureditev, pač pa je prostor razdeljen na posamezna območja za razvoj objektov. V njih je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne objekte ali sklope objektov, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.).
-
Odprte površine (dostope, parkirišča, manipulativne površine, objekte GJI s priključki, zelene površine ipd.) je dopustno urediti tudi na zemljiščih med gradbeno linijo oziroma stavbo in robom vozišča.
-
Odsek notranje napajalne ceste 1 se na območju med cesto 7 in mejo ureditvenega območja na jugu oblikuje kot kakovosten osrednji ulični prostor, ki z orientacijo, členitvijo in transparentnostjo uličnih fasad, urbano opremo ter deležem javnih in zelenih javnih površin izoblikuje prepoznavno arhitekturno podobo glavne notranje osi, ob kateri so umeščene poslovne, upravne, storitvene in oskrbne stavbe PIC Cikava. Skladno s tem se na obravnavanem odseku umesti niz kakovostno oblikovanih objektov, postavljenih na gradbeno linijo ob cesti 1, ki so medsebojno poenoteni po legi in gabaritih. Zagotovijo se ustrezne pohodne površine in ozelenitve ob objektih.
-
Horizontalne in vertikalne gabarite ter fasade in strehe se oblikuje poenoteno za posamezne sklope pozidave, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki naj bo načrtovano v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja.
-
Pri preoblikovanju terena se za zagotovitev večjih uravnanih površin upošteva načelo čimbolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. V tem okviru se znotraj omrežja povezovalnih cest izoblikuje platoje, na katerih se uredijo zazidljive površine.
(3)
Ureditveno območje
a)
Obseg ureditvenega območja
Območje načrtovanih ureditev v okviru PIC Cikava leži na gozdnem območju na jugovzhodnem delu Novega mesta. Na celotnem zahodnem robu meji na načrtovano traso 3. razvojne osi, na jugu in jugovzhodu na sklenjene gozdne površine Gotenskega boršta, na severu na Šentjernejsko cesto (regionalna cesta R2-419), na vzhodu na območje kmetijskih zemljišč med Cikavo in Malim Slatnikom ter na severovzhodu na manjše območje stanovanjskih objektov. Ureditveno območje meri približno 102,2 ha in je prikazano v grafičnih prilogah kot meja območja PIC Cikava.
b)
Seznam parcel
Ureditveno območje, katerega površina meri približno 102,2 ha, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah:
1997/1 (del), 2000/2 (del), 2005/1 (del), 2005/2, 2006/1 (del), 2006/3, 2006/4, 2006/5, 2006/6, 2006/7, 2007/1, 2007/2, 2009 (del), 2010/1 (del), 2010/2, 2011/1, 2011/2 (del), 2011/4, 2011/5, 2011/6, 2011/7, 2011/8, 2013/1, 2013/4, 2013/10, 2015/3, 2015/5, 2015/10, 2015/12, 2015/13, 2015/14, 2015/15, 2016/1, 2016/3, 2016/4, 2016/8, 2016/10, 2016/11, 2016/12, 2016/13, 2016/14, 2016/15, 2018/1, 2019, 2020, 2021/1, 2022/1, 2022/3, 2024/1, 2024/5, 2024/6, 2026/1, 2026/4, 2026/5, 2027/3, 2027/4, 2032/3, 2033/1, 2033/2, 2034/1, 2035/2, 2035/3, 2035/4, 2035/5, 2035/6, 2035/7, 2046/2, 2046/4, 2047/1, 2047/4, 2047/7, 2047/8, 2047/9, 2047/10, 2048/4, 2050/1, 2050/2, 2050/3, 2050/4, 2051, 2052, 2053/1, 2053/2, 2054, 2055/1, 2055/3, 2058/1, 2058/2, 2059/3, 2059/4, 2059/5, 2059/6, 2060/1, 2060/3, 2060/4, 2060/5, 2060/6, 2061/1, 2061/2, 2061/3, 2062, 2065, 2068, 2069, 2071, 2072, 2073, 2074, 2075, 2076/1, 2076/2, 2077/1, 2077/2, 2077/3, 2077/4, 2077/5, 2155, 2156, 2157 (del), 2158 (del), 2159/3, 2159/4, 2160/2, 2160/12, 2160/13, 2160/14, 2160/15, 2160/16, 2160/17, 2160/18, 2160/21, 2160/22, 2160/24, 2160/25, 2160/26, 2160/27, 2160/28, 2160/29, 2160/30, 2160/31, 2161, 2162, 2163, 2164/1, 2164/2, 2165/5, 2165/6, 2165/8, 2165/13, 2165/16, 2165/20, 2165/23, 2165/24, 2165/31, 2165/32, 2165/33, 2165/34, 2165/35, 2165/36, 2165/37, 2165/38, 2165/39, 2165/42, 2165/43, 2165/44, 2165/45, 2165/46, 2165/47, 2165/49, 2165/50, 2165/51, 2165/52, 2165/53, 2166/1, 2167, 2168/1, 2168/2, 2169/1, 2170, 2171/1, 2171/2, 2172, 2173, 2174, 2175, 2176/1 (del), 2176/2, 2176/3, 2176/4, 2176/5, 2176/6, 2176/7, 2176/8, 2176/9, 2176/10, 2176/11, 2176/12, 2176/13, 2176/14, 2176/15, 2176/16 (del), 2176/17 (del), 2176/18 (del), 2176/38 (del), 2177, 2178 (del), 2182, 2183/1 (del), 2183/3, 2183/4, 2183/5 (del), 2183/6, 2183/8, 2183/12, 2183/14, 2183/15, 2184/1, 2184/3, 2185/7 (del), 2185/12 (del), vse k.o. Smolenja vas, in 311/1 (del), 311/2 (del), 312, 316/1 (del), 1182 (del), 1183, 1184 (del), vse k.o. Gotna vas.
(4)
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
a)
Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
-
Območje PIC Cikava obsega že pozidan prostor z obrtno-poslovnimi objekti južno od Šentjernejske ceste v Novem mestu, ki se proti jugu razširi na severni del Gotenskega boršta, širšega gozdnega predela med Cikavo in Gotno vasjo.
-
Območje urejanja se na severni strani preko predvidenega krožnega križišča ter dveh obstoječih priključkov prometno navezuje na regionalno cesto R2-419, odsek 1204 Novo mesto–Šentjernej. Na južni strani se cona preko osrednje prometnice (cesta 1) in križišča navezuje na izvennivojski priključek Revoz na načrtovani daljinski cesti 3. razvojni osi. Trasa tretje razvojne osi je povzeta po »Študiji variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za državno cesto med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško« (št. proj. ŠV – S/3-07, junij 2008, Acer Novo mesto, d.o.o.), vendar je delno spremenjena (pomaknjena bolj proti vzhodu) skladno z usklajevanjem v času priprave tega OPN.
-
Komunalna in energetska infrastrukturna omrežja za obratovanje dejavnosti na razširjenem delu poslovno industrijske cone se navezujejo na omrežja in naprave, ki so že urejena v obstoječi obrtni coni Cikava oziroma na omrežja in naprave izven PIC Cikava. Za potrebe delovanja PIC Cikava se uredi novo omrežje GJI.
b)
Vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti
1.
Vrste gradenj in objektov
-
V skladu s predpisi o graditvi objektov so na celotnem območju urejanja dopustne naslednje vrste gradenj in objektov: gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), rušitve in odstranitve objektov, sprememba rabe objektov skladno z ostalimi določili, ureditev odprtih zunanjih površin.
-
Na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) se dopustni objekti na območju urejanja razvrščajo na:
-
STAVBE: Stanovanjske stavbe za posebne namene (samski dom) na območjih Cikava sever in na Cikava jug – mali akterji ter nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti).
-
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: Objekti transportne infrastrukture – ceste ter cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – distribucijski plinovod, distribucijski cevovod za vodo in pripadajoči objekti, cevovod za odpadno vodo, hidranti, distribucijski elektroenergetski vodi in trafopostaje ter komunikacijska omrežja.
-
Na celotnem območju urejanja so dopustna vzdrževalna dela v javno korist in spremembe namembnosti objekta, ki so skladne z zakonom.
-
Na območjih začasne javne rabe do izgradnje objektov in naprav GJI, s katerimi so funkcionalno povezana, ni dopustna gradnja objektov.
2.
Vrste dejavnosti
-
Vrste dejavnosti na območju Cikava sever in Cikava jug – območje malih akterjev: storitvene dejavnosti, poslovne storitve, finančno posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, predelovalne dejavnosti, proizvodne in obrtne dejavnosti, servisne dejavnosti, gostinstvo, trgovina, dejavnosti javne uprave, komunalno-energetske dejavnosti, dejavnosti za kratkotrajno nastanitev v okviru gostinskih in ostalih spremljajočih programov ter bivanje za posebne namene – samski dom.
-
Vrste dejavnosti na območju velikih akterjev (Cikava jug) skladno s klasifikacijo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08): proizvodnja vozil (29 – Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), predelava kovin (25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav), farmacevtska dejavnost (21 – Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov) in skladiščenje (H 52 – Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti).
c)
Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
1.
Pogoji glede lege objektov
-
Lega objektov je določena z naslednjimi minimalnimi odmiki: Odmik stavb od meje gradbene parcele je najmanj 4 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov najmanj 2 m in ograj najmanj 0,5 m. Odmiki so lahko tudi manjši, če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi.
-
Na območjih velikih in manjših akterjev – Cikava jug so minimalni odmiki med posameznimi stavbami 8 m ali manj, če se drugače zagotovi požarna varnost. Ta pogoj ne velja, če so stavbe grajene v nizu – kot ena stavba, ki se razteza čez več parcel.
2.
Pogoji glede velikosti objektov
-
Pozidanost površin: Dopustna je največ 70% pozidanost posamezne gradbene parcele, podzemni del pa je lahko pozidan do 100%. Na območju Cikava sever je dopustna največ 80% pozidanost nadzemnega in podzemnega dela posameznih gradbenih parcel.
-
Vertikalni gabariti: Na celotnem območju urejanja je predpisana enotna maksimalna višina objektov. Višina vidnega dela fasade od kote terena do vrha parapetnega zidu (fasadnega venca) ne sme presegati 12 m. Dovolijo se odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da se posamezni manjši deli objektov oziroma samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo) lahko uredijo do višine največ 24 m. Višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena.
-
Kota pritličja objektov: Kota pritličja objektov na območju obstoječe pozidave je vezana na niveleto obstoječih dostopnih cest, dovoli se odstopanje do +- 1,5 m. Kota pritličja objektov na ostalem območju urejanja je vezana na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI, dovoli se odstopanje do +- 1,5 m.
3.
Pogoji glede oblikovanja objektov
-
Oblikovanje objektov: Objekti se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so praviloma enostavnih pravokotnih oblik, dopustijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd. Dopustno je graditi objekte različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Objekti se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Dopusti se omet ali fasadne obloge. Strehe so ravne ali nizke eno ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj ter na fasadi zakrite s horizontalnim strešnim vencem. Barve streh so temne, kritina ne sme biti trajno bleščeča.
-
Dodatna določila za oblikovanje fasadnega niza ob cesti 1 v območjih FeE1, FeE2, FeE3, FeE4, FeF1, FeF2, FeH1, FeK1 in FeM1: če je objekt členjen na upravni oziroma poslovni in proizvodni oziroma gospodarski del, se njegov upravni oziroma poslovni del vsaj z 80% vhodne fasade postavi na gradbeno linijo ob koridorju ceste 1. Dopusti se odstopanje, odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m. Če je ta del objekta vertikalno členjen na več etaž, se pritlična etaža oblikuje transparentno, skladno s konceptom urejanja poslovno-upravnega bulvarja v koridorju ceste 1. Pritlična etaža je v tem primeru lahko konzolno zamaknjena od gradbene linije po celotni višini pritličja za 3,5 m v notranjost objekta. Če objekt ni členjen na upravni oziroma poslovni in proizvodni oziroma gospodarski del, ampak je strukturiran drugače, se vsaj z 80% vhodne fasade postavi na gradbeno linijo ob koridorju ceste 1. Dopusti se odstopanje, odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m. Morebitne zasteklitve v zgornjih etažah so zasnovane po celotni višini etaže ali v primeru večjih višin za polovico višine v zgornjem ali spodnjem delu etažnega višinskega gabarita. Logotipi in drugi reklamni znaki so na fasadi in ne smejo presegati višinskih gabaritov.
4.
Pogoji glede gradnje in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov
-
Dopustna je gradnja NO in EO, kot je glede NRP določeno v 79. členu tega odloka.
-
NO in EO je dopustno postavljati v okviru gradbenih parcel osnovnih objektov tako, da so smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo. Njihova funkcija, lega in arhitekturna zasnova se uskladi z osnovnim oziroma glavnim objektom.
-
NO in EO, namenjene GJI in urejanju zelenih površin, je dopustno graditi tudi izven območij za razvoj objektov.
5.
Oblikovanje odprtih zunanjih površin
-
Na območju ceste 1 se uredijo obojestranski drevored ter obojestranska pločnik in kolesarska steza.
-
Na območju posebnih pogojev glede urejanja odprtih površin (prikazanih v grafični prilogi List 6.: Zazidalna situacija – območja za razvoj objektov) veljajo pogoji: na tem območju ne smejo biti postavljene ograje, ob objektih se uredi minimalno 2 m širok pas površin za prost prehod pešcev, urbana oprema (ulične svetilke, klopi, koši za smeti, konfini) mora biti poenotena.
-
Na območju ceste 7 se uredijo enostranski drevored in obojestranski pločnik.
-
Skozi območje FeE se na treh mestih spelje kolesarska in peš povezava z dvostranskim drevoredom.
-
Na območju križišč cest 3 in 2, 3 in 5, 3 in 6 ter 2 in 5, 2 in 6, 2 in 7 se uredijo drevoredne poteze v dolžini 50 m na vsako stran od križišča navzven.
-
Drevoredi se zasadijo z visokimi listavci.
-
Merila za oblikovanje platojev v okviru območij za razvoj objektov: posamezen plato je opredeljen z javnimi cestami, platoji se navezujejo na nivelete cest na mestih, kjer se organizirajo uvozi na platoje, dopustni nakloni platojev v območju priključkov na javne ceste so po vzdolžni in prečni smeri do 3,5%, z odstopanjem do največ 4,5%.
-
Zelene in druge neprometne površine: Pohodne površine za pešce, zelenice ob objektih in internih cestah, brežine (za nasipe in vkope), ki jih zahteva razgiban teren, ureditve ob mejah parcel ipd. se uredijo na najmanj 15% površine gradbenih parcel, odvisno od namembnosti, razgibanosti reliefa ipd. Razmerje med objekti, parkirnimi in manipulativnimi površinami ter zelenimi in drugimi površinami je odvisno od vrste dejavnosti oziroma namembnosti gradbenih parcel in razgibanosti reliefa.
-
Urbana oprema: Prostori za ločeno zbiranje odpadkov so na dobro prometno dostopnih mestih, vendar ne na območju glavnih fasad in uvozov. Nad temi prostori se uredijo nadstrešnice, ki so po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dopusti se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih ali enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih barv. Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah. Ob cestah se lahko postavijo označevalne table ali stebri. Sistem označb mora biti po celotnem območju poenoten. Ograje znotraj območja se oblikujejo poenoteno, izvedejo se v višini do največ 3,0 m, v kovinski izvedbi.
6.
Pogoji za druge zunanje ureditve
-
Odprte in manipulativne površine se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Pri tem se teži k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov in urejenosti zunanjih ureditev. Vse, kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam se orientirajo za javnost odprte dejavnosti, medtem ko se interne oziroma gospodarske dejavnosti (skladišča, deponije ipd.) uredijo v notranjosti območij.
-
Na stiku z gozdnimi površinami na južnem in vzhodnem robu območja se zasadi nov gozdni rob, pri čemer se upošteva plastovitost zasaditve (drevesni in grmovni sloj) in uporaba avtohtonih vrst drevnine. Vkopne in nasipne brežine ter brežine med posameznimi platoji se blago speljejo v raščeni teren in vegetacijsko utrdijo.
-
Ob največjih vkopih se predvidi graditev opornih zidov, ki so oblikovno poenoteni z arhitekturo in zunanjimi ureditvami (ozelenitev, pobarvanje vidnih fasad) ter ne smejo presegati višine 2,20 m. Če so višji, jih je potrebno izvesti v zamikih oziroma terasah na razdalji minimalno 1,5 m z vmesno zazelenitvijo.
-
Zunanje ureditve na območju se izvedejo sočasno in etapno usklajeno z graditvijo objektov, tako da se bodo oblikovale enotno urejene in medsebojno usklajene zelene površine.
-
Prometna ureditev: Dostopne poti za motorna vozila k objektom se uredijo z javnih cest. V okviru posamezne gradbene parcele se glede na konkretno dejavnost zagotovi zadostno število parkirnih mest, ob upoštevanju veljavnih predpisov za posamezno dejavnost.
d)
Merila in pogoji za parcelacijo
-
Ureditveno območje PIC Cikava obsega: območje gradbenih parcel grajenega javnega dobra, območja gradbenih parcel za gradnjo objektov, območja začasne javne rabe, ki so potrebna za izgradnjo GJI. Po izgradnji GJI se ta zemljišča vključijo v območja gradbenih parcel za gradnjo objektov.
-
Gradbene parcele in območje začasne javne rabe so prikazani v grafični prilogi List št. 18: Načrt parcelacije.
-
Pri novi parcelaciji zemljišč se upošteva čim boljšo izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve – nova parcelacija naj v čim večji meri upošteva enostavno pravokotno mrežo.
-
Na območju Cikava sever je dopustno gradbene parcele delno ali v celoti združevati in razdruževati.
-
Na območju Cikava jug mora biti parcelacija skladna z mejami funkcionalnih celot, ki so določene v načrtu parcelacije. Funkcionalne celote in enote se lahko delijo na manjše gradbene parcele skladno z upoštevanjem obveznih smeri parcelne strukture, ki so določene v grafičnih prilogah. Pri delitvi funkcionalnih celot in enot na manjše gradbene parcele se za vsako novo parcelo zagotovi nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture.
-
Območja gradbenih parcel grajenega javnega dobra, na katerih se uredi GJI, obsegajo obstoječe površine na FeX1 in FeX2 ter novopredvidene površine:
-
celotno omrežje javnih cest od 1 do 8 s pločniki, drevoredi in kolesarskimi stezami,
-
drevorede s peš in kolesarskimi potmi, ki potekajo na štirih mestih od ceste 1 do načrtovane 3. razvojne osi,
-
javne poti z javnih cest do roba območja, s katerimi bo zagotovljena nadomestitev obstoječih dostopov do gozdnih in poljskih poti v zaledju območja (na jugu in vzhodu: FeZ5, FeZ6, FeZ7, FeZ8 in FeZ9).
-
Pri parcelacijah ni dopustno določati takih novih parcel, ki ne bi imele dostopa do javne ceste ali ne bi imele take oblike in velikosti, ki omogoča njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom.
(5)
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
a)
Prometno omrežje – ceste in parkirišča
-
Območje urejanja se na severni strani prometno navezuje preko predvidenega krožnega križišča na regionalni cesti R2/1204, odsek 419 Novo mesto–Šentjernej, preko dveh obstoječih priključkov na regionalni cesti in po predvidenih cestah znotraj območja ter se na južni strani naveže preko izvennivojskega priključka Revoz na načrtovano državno daljinsko cesto med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško (3. razvojna os).
-
Na območju urejanja se uredi več dostopnih cest, s katerih bodo urejeni dostopi na posamezne Fc v sklopu njihovega urejanja, tako da bodo vse Fc navezane na cestno omrežje z uvozi, ki se niveletno prilagodijo cestam. Obstoječa Podbevškova ulica se uredi tako, da znaša vozni pas 2x3,0 m, robni pas 2x0,25 m, pločnik za pešce 2x1,50 m, bankina 2x0,50 m. Odstopanja od opisanega prečnega profila Podbevškove ulice so v mejah predpisov in tehničnih specifikacij projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti in kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev.
-
Parkirne površine za zaposlene se uredijo v okviru posameznih Fc. Manipulacijske in prometne površine se znotraj celotne PIC Cikava uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide.
-
Tipični prečni profili cestnega omrežja znašajo:
Cesta 1
– vozišče 2 x 3,25 m = 6,50m – robni pas 2 x 0,25 m = 0,50m – drevored 2 x 2,00 m = 4,00m – kolesarska steza 2 x 1,00 m = 2,00m – pločnik za pešce 2 x 1,50 m = 3,00m – bankina/berma 2 x 0,50 m = 1,00m ----------------------------------------------------- SKUPAJ 17,00m
Vse ostale ceste na odsekih križanj in priključkov (z drevoredi)
– vozišče 2 x 3,00 m = 6,00m – robni pas 2 x 0,25 m = 0,50m – pločnik za pešce 2 x 1,50 m = 3,00m – drevored 2 x 2,00 m = 4,00m – bankina/berma 2 x 0,50 m = 1,00m ------------------------------------------------------ SKUPAJ 14,50m
Cesta 7
– vozišče 2 x 3,00 m = 6,00m – robni pas 2 x 0,25 m = 0,50m – drevored 1 x 2,00 m = 2,00m – pločnik za pešce 2 x 1,50 m = 3,00m – bankina/berma 2 x 0,50 m = 1,00m ----------------------------------------------------- SKUPAJ 12,50m
Ostale ceste na odsekih med križanji in priključki (brez drevoredov)
– vozišče 2 x 3,00 m = 6,00m – robni pas 2 x 0,25 m = 0,50m – pločnik za pešce 2 x 1,50 m = 3,00m – bankina/berma 2 x 0,50 m = 1,00m ----------------------------------------------------- SKUPAJ 13,50m
– S prostorsko ureditvijo PIC Cikava bo prekinjeno omrežje obstoječih gozdnih poti. Dostop do obstoječih gozdnih poti se zagotovi preko omrežja predvidenih cest znotraj območja cone ter nadomestnih javnih poti. Med FcG1 in FcJ, FcJ in FcJ1 ter FcJ1 in FcM so predvideni koridorji, po katerih se speljejo javne poti širine 3 m od predvidenih cest znotraj območja cone do obstoječih zalednih gozdnih poti, z lokalnimi razširitvami na mestih priključkov in krivin.
-
Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča, kolesarskih stez in pločnika za pešce je zagotovljeno z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni in potekom naprej v vtočne jaške, drenažno kanalizacijske cevi in kanalizacijo padavinskih odpadnih vod.
b)
Elektroenergetsko omrežje
-
Obstoječ elektroenergetski razvod na območju PIC Cikava ima na razpolago 1,5 MW moči. Za zagotovitev razlike do potrebnih 17 MW moči se zgradi nov SN 24 KV kablovod iz RTP 1x35MW 110/24kV Gotna vas.
-
Na območju cone se zgradijo nove kapacitete transformatorskih postaj 24/0,4kV, in sicer devet enot »distributivnih« kapacitet 1x (2x)1000 kVA, 24/0,4 kV, ki se umestijo v prostor tako, da enakomerno in smiselno pokrivajo potrebe po električni energiji pod optimalnimi pogoji in z najnižjo ceno vložene investicije.
-
Transformatorske postaje, označene s TP-1, TP-2, TP-3, se povežejo (vzankajo) v obstoječe 24 kV elektroenergetsko omrežje na severnem delu obstoječe cone.
-
Transformatorske postaje v coni se povežejo v zanko. Izven cone poteka SN24 kV kablovod v koridorju 110 kV DV.
-
Idejni projekt za DV 2x110 kV Bršljin – Gotna vas (vzhodna novomeška zanka), ki jo je izdelal IBE, d.d., št. projekta D770-A572/217, mapa D770-3E/M01 in D770-3E/M02, oktober 2008, predvideva izgradnjo RTP Cikava in RTP Ločna.Glede na faznost gradnje elektroenergetskih objektov na 110 kV nivoju in faznost gradnje pozidave v gospodarski coni Cikava se izvede povezava 24 kV kablovoda iz smeri bodoče RTP-Cikava na TP-6.
-
Napajanje posameznih uporabnikov konične moči do 300 kVA se izvede iz novozgrajene 0,4 kV elektroenergetske mreže, za porabnike z večjo odjemno močjo pa se predvidijo lastne transformatorske postaje.
-
Transformatorske postaje se lahko izvedejo kot sestavni del arhitekture objekta ali kot kompaktne kabelske transformatorske postaje.
-
Za realizacijo predvidenega koncepta elektroenergetskega napajanja se zgradi elektroenergetska 4+n cevna PVC fi 160 +1x2x50 kanalizacija, ki poteka v pločniku novozgrajenega cestnega omrežja. Globina polaganja kabelske kanalizacije je glede na število cevi različna, vendar je nivo kablovodov praviloma na globini 80 cm. Ob celotni trasi kabelske kanalizacije se položi zaščitno ozemljilo.
c)
Javna razsvetljava
-
Vse javne površne in cestne povezave se opremijo z javno razsvetljavo. Tip svetilk in način razporeditve novopredvidenih svetil se uskladi z obstoječimi svetili na območju PIC Cikava. Priključek na novozgrajeno omrežje javne razsvetljave je možen z izgradnjo dveh priključno-merilnih mest in s postavitvijo krmilnih omaric OJR v neposredni bližini novopredvidenih transformatorskih postaj. Predvidi se okoli 46 kW odjemne moči za potrebe javne razsvetljave. Pri izbiri svetil se upošteva zahteva o omejenem onesnaževanju z osvetljevanjem okolice (npr. zasenčene svetilke) ter izbere varčen režim delovanja.
-
Površine, namenjene dostopom do objektov in parkiranju vozil ter pešpoti, ki niso opredeljene kot javne površine, se opremijo s svetili za zunanjo razsvetljavo. Način osvetlitve teh površin in izbor svetil se uskladi s celotnim kompleksom.
d)
Telekomunikacijsko omrežje
-
Na območju Cikava sever je urejeno krajevno TK omrežje. Predvidi se sodobno telekomunikacijsko omrežje. V ta namen se zgradi 2x2 in 1x2 cevna kanalizacija PVC o 125, ki poteka v skupnem koridorju z elektroenergetsko kanalizacijo v pločniku. Navezava na obstoječo krajevno TK kabelsko kanalizacijo je možna v jašku na Podbevškovi ulici v bližini križišča pri objektu Komunale Novo mesto.
-
Predvidi se 1000 priključkov iz obstoječega TK omrežja ter razvod optičnega kablovoda do vsakega objekta.
e)
Vodovod
-
Za dobavo pitne vode do območja PIC Cikava se dogradi obstoječe vodovodno omrežje. Območje urejanja se s pitno vodo oskrbuje iz primarnega cevovoda PVC DN 225, ki poteka ob Šentjernejski cesti. Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka na območju Cikava sever.
-
Poleg porabe vode za sanitarne namene se pri dimenzioniranju cevovoda upoštevajo potrebe požarnega varstva, kar znese 20 l/s vode in minimalno dimenzijo zunanjih vodov NL – DN 100, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80.
-
Primarno in sekundarno omrežje se projektira iz nodularne litine (NL). Priključki posameznih območij in objektov znotraj gospodarske cone se lahko predvidijo iz poliestrskih cevi (PE 80 ali 100) do maks. premera DN 50 mm.
-
Razvod pitne in požarne vode se predvidi vzdolž glavnih cestnih povezav na območju načrtovanih posegov, vključno s potrebnimi hidranti. Na najvišjih delih vodovoda se vgradijo sesalno-odzračevalni zračniki z vgradno garnituro za vgraditev v zemljo. Kot blatni izpust se koristijo najnižje postavljeni hidranti. Globine vkopa cevi so min. 1,3 m od dokončno urejenega terena do temena cevi.
f)
Kanalizacija
-
Predvidi se izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem kanalizacijskem sistemu.
-
Komunalna kanalizacija: Kanalizacijski vodi komunalne odpadne vode se izvedejo pod vozišči predvidenih cest ter delno pod vozišči obstoječih cest znotraj območja PIC Cikava. Kanalizacijski vodi se navežejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki je speljano v črpališče Cikava, in se preko tlačnega voda odvajajo v mešani kanalizacijski sistem v Žabji vasi. Za odvajanje komunalne odpadne vode iz območja Cikava sever, okoliških naselij in območja predvidene širitve gospodarske cone se zgradi novo črpališče Cikava v neposredni bližini obstoječega črpališča ob Šentjernejski cesti. Obstoječe črpališče Cikava se po izgradnji novega črpališča Cikava poruši, na mestu obstoječega črpališča pa se uredijo parkirne površine. Obstoječi tlačni vod od črpališča Cikava do mešanega gravitacijskega kanala v Žabji vasi se ustrezno rekonstruira. V Odloku o občinskem lokacijskem načrtu Univerzitetni kampus Novo mesto (Uradni list RS, št. 118/06 in 64/08) je predvideno, da se v primeru izgradnje gravitacijske kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda z območja kampusa upoštevajo komunalne odpadne vode iz črpališča Cikava. V primeru izgradnje omenjenega gravitacijskega kanala se predvideni tlačni vod iz črpališča Cikava preusmeri v gravitacijski kanal komunalne kanalizacije Univerzitetnega kampusa. Morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezno prečiščene. Komunalne odpadne vode se prečistijo na Centralni čistilni napravi v Ločni.
-
Padavinska kanalizacija: Kanalizacijski vodi padavinske odpadne vode se izvedejo delno pod vozišči predvidenih cest, delno pod vozišči obstoječih cest ter delno po zasebnih zemljiščih na območju PIC Cikava. Obstoječi padavinski kolektor ob Šentjernejski cesti ter padavinski kolektor v Podbevškovi ulici se rekonstruirata. Padavinska odpadna voda se spelje do obstoječega izpustnega jarka. Izpustni jarek se od izpusta do naravnega vodonosnika ustrezno uredi (izpustne glave se predvidijo pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka, na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo). V padavinsko kanalizacijo se odvajajo padavinske vode s cestišč ter 70% padavinske vode z območij posameznih platojev oziroma območij za razvoj objektov. Onesnaženo padavinsko vodo z manipulativnih površin in parkirišč se v javno padavinsko kanalizacijo in ponikovalne sisteme odvaja preko lovilca olj. Preostalih 30% padavinske vode z območij karejev ponika ali se zadrži na območju posameznega kareja. Ponikanje se izvede v dolomitni kamninski podlagi. Zadržana padavinska voda se lahko uporabi za sanitarne in tehnološke potrebe ter požarno vodo.
g)
Plinovod
-
Za dobavo zemeljskega plina do območja PIC Cikava se dogradi obstoječe plinovodno omrežje.
-
Za zagotovitev oskrbe s plinom je ob Šentjernejski cesti že položen plinovod za zemeljski plin PE 160 tlaka 1 bar, na katerega se priključi PIC Cikava. Predvidena je navezava na obstoječe plinovodno omrežje na območju Cikava sever.
-
Razvod sekundarnega plinovoda s tlakom 1 bar se predvidi vzdolž glavnih cestnih povezav na območju načrtovanih posegov.
-
Na osrednjem plinovodnem omrežju se v prvi fazi gradnje ne vgradijo priključki za posamezne objekte. Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava hišnih priključkov z ustreznimi omaricami s požarno pipo za posamezne objekte je predmet zunanje ureditve posameznih objektov. Priključki na glavni vod morajo imeti zaporne ventile z vgradno garnituro in cestno kapo. Cestne kape morajo biti podložene z betonskimi podložnimi ploščami.
-
Globina položenih cevi plinovoda je 1 m, merjeno od površine terena do temena cevi. V primeru križanja z drugimi komunalnimi vodi in ob upoštevanju predpisanih nivojskih odmikov je dopustno odstopanje od načrtovane globine, ki znaša minimalno 0,60 m.
-
Na posameznih Fc se predvidi izgradnja plinovoda zemeljskega plina hkrati z ostalimi komunalno-energetskimi vodi in objekti. Na območjih, kjer zgrajeno javno plinovodno omrežje omogoča priključevanje stavb, je priključitev obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40 kW.
-
Za plinovod se izvede hidravlični izračun premera cevi, hitrosti in tlačnih padcev glede na predvideno porabo plina. Predvidi se tudi sekcijska zaporna pipa. Glede na dejansko potrebo so mogoča odstopanja od predvidenih dimenzij cevovodov. V projektu se prikažejo risba in detajli za gradnjo trase plinovodnih priključkov do posameznih objektov s predvidenim mestom priključitve na distribucijski plinovod in s pozicijo omarice z glavno plinsko pipo, umeščene na zunanjem delu objektu.
-
Nadtlak v distribucijskem plinovodu znaša 1 bar. Na objektu se tlak reducira v skladu s potrebami posamezne dejavnosti. Na območjih, na katerih bo prišlo do rekonstrukcije obstoječih objektov, ceste, pločnikov ali ostale infrastrukture, se upošteva obstoječe stanje distribucijskega plinovoda (nivo globine, cestne kape in označitev le-teh, pipe, sifoni ipd.), saj je plinovod v funkciji obratovanja.
-
Pred priključitvijo objekta na distribucijsko plinovodno omrežje investitor objekta sklene z upravljavcem plinovoda pogodbo o priključitvi in pogojih priključitve.
h)
Ogrevanje
Ogrevanje se uredi na zemeljski plin, za kar je predvideno plinovodno omrežje za zemeljski plin, pa tudi z uporabo biomase, toplotnih črpalk, sončne energije ter drugih alternativnih virov v skladu s predpisi.
i)
Odpadki
Na območju PIC Cikava se uredi ločeno zbiranje odpadkov. Zbiranje odpadkov se uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta skladno s tretjo alinejo 4. točke poglavja c) v 4. odstavku tega člena. Postavijo se ekološki kontejnerji in manjši koši za ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. Za zbiranje morebitnih posebnih odpadkov se zagotovijo posebna mesta. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki (CeROD) v Leskovcu.
(6)
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine in narave
Območje PIC Cikava v manjšem delu posega na evidentirano enoto kulturne dediščine Novo mesto – Arheološko območje Žabja vas (EŠD 15640). Na tem območju bo potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v skladu s sklepom Poročila o predhodnih arheoloških raziskavah PIP za PIC CIKAVA v okviru OPN MO Novo mesto – Zahodni del PIP za PIC Cikava; del koridora III3. Razvojne osi ob Zahodnem delu PIP za PIC Cikava (ZVKDS, CPA poročilo št. 05-0039/2009-PM_2009-29). Na delu zemljišča parc. št. 2005/1 in 2006/1, obe k.o. Smolenja vas, so bile z intenzivnim terenskim pregledom ugotovljene rimskodobne in prazgodovinske ostaline. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je treba na območju Arheološkega območja Žabja vas (EŠD 15640) izvesti naslednja zaščitna arheološka izkopavanja:
-
Na Območju 1 (parc. št. 2005/1, k.o. Smolenja vas): V skladu z uveljavljeno arheološko metodologijo je mogoče na tem najdišču pri odstranjevanju ornice, travniške ruše in recentnih plasti uporabiti stroje. Na severozahodnem delu parc. št. 2005/1, k. o. Smolenja vas, se strojno odpre površina okoli 4.300 m2 do globine 0,35 m do nivoja arheoloških plasti (1.505 m3). Strukture se ročno izkopljejo in ustrezno dokumentirajo.
-
Na Območju 2 (parc. št. 2005/1, 2000/1, k.o. Smolenja vas): Pred izkopavanji bo treba izvesti geofizikalne raziskave – meritve upornosti tal in magnetometrijo na površini 6.400 m2.
-
Na Območju 3 (južni del parc. št. 2000/1, 2005/1, 2006/1, k.o. Smolenja vas).
Pred arheološkimi izkopavanji na Območju 2 in Območju 3 bo potrebno izvesti ročni izkop testnih jarkov in geofizikalne raziskave – meritve upornosti tal ter magnetometrijo na površini (6.400 m2 na Območju 2 in 6.800 m2 na Območju 3), ki bodo pokazale obseg in ohranjenost pozitivnih in negativnih arheoloških struktur ter posledično omogočile določitev elementov za izdelavo ocene vsebine in sestave najdišča za arheološka izkopavanja.
Rezultati izkopa strojnih testnih jarkov so osnova tako za določitev končne oblike pozidave (z morebitno izločitvijo arheološko pozitivnih območij iz pozidave) kot tudi za izdelavo ocene časovnega in stroškovnega obsega morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. Zato morajo biti rezultati raziskav vključeni tako v prostorsko kot v projektno dokumentacijo.
Območje PIC Cikava, na parc. št. 312, k.o. Gotna vas, in na parc. št. 2158, 2176/1, 2178, k.o. Smolenja vas, posega v evidentirane enote kulturne dediščine Novo mesto – Arheološko najdišče Gotenski boršt (EŠD 790021), Novo mesto – Arheološko najdišče Kovačev laz (EŠD 790022) in Novo mesto – Arheološko najdišče Veliki hrib (EŠD 790025), ki so bile evidentirane v predhodnih arheoloških raziskavah za oceno arheološkega potenciala na območju PIC Cikava – južni, vzhodni in severozahodni del. Na tem območju bo potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v skladu s sklepom Poročila o predhodnih arheoloških raziskavah PIP za PIC CIKAVA v okviru OPN MO Novo mesto – južni, vzhodni in severozahodni del PIP za PIC Cikava (ZVKDS, CPA poročilo št. 05-0037/2009-PM_IP-2009-113).
(7)
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
a)
Varstvo tal in voda
-
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
-
Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode na kmetijsko-obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določila poglavja f) v 5. odstavku tega člena. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
-
Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje zelenih površin. Na drugo lokacijo se premesti tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Vse izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo. Ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, slednja ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se na ustrezno deponijo odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke.
-
Pri rekultivaciji tal, nasipavanju zemljišč zaradi vzpostavitve novega stanja tal in pri zapolnjevanju izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal se lahko uporablja zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina, ki izpolnjuje zahteve Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08). Za uporabo zemeljskega izkopa v ta namen se med drugim izdela ocena o kakovosti zemljine.
-
Odpadne vode z območja se obvezno odvajajo v javno kanalizacijo. Zagotovi se predčiščenje morebitnih tehnoloških voda pred izpustom v javno kanalizacijo.
-
Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja se predvidi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin, zato se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki itd.). Odtoki meteornih voda z vodotesno utrjenih površin se opremijo z ustreznimi lovilci olj in speljejo v ponikalnice ali ustrezne odvodne kanale.
b)
Varstvo zraka
-
Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki z ukrepi zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča niso presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo izvajajo naslednji ukrepi:
-
preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
-
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi tako, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine,
-
upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
-
Med obratovanjem se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije.
-
Novi objekti so energetsko učinkoviti, v največji meri se za ogrevanje in elektriko uporabi obnovljive vire energije.
-
Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati naslednje ukrepe za zmanjševanje emisije:
-
tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklaža snovi in rekuperacija toplote, recirkulacija odpadnega zraka in drugi ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih plinov,
-
popolnejša izraba surovin in energije ter drugi ukrepi za optimiziranje proizvodnih procesov,
-
optimiziranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebujejo svinec.
c)
Varstvo pred hrupom
-
Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije novejšega datuma, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo čim manj hrupna vozila.
-
Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
-
Območje proizvodnih dejavnosti v PIC Cikava sodi v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, enako velja za območje prometne infrastrukture. Ostale okoliške površine izven obravnavanega območja spadajo na območje III. (stanovanjski del na Cikavi) in IV. stopnje varstva pred hrupom (prometna infrastruktura, kmetijske površine, gozd).
d)
Ravnanje z odpadki
-
Gošče iz lovilcev olj, odpadno hidravlično olje, odpadna motorna olja, akumulatorje, goriva, filtrirna sredstva in vse ostale snovi, ki so opredeljene kot nevaren odpadek, investitor oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Odpadki, ki bodo nastajali pri gradnji, se zbirajo ločeno po vrstah in se jih take skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 – popravek) odda pooblaščeni organizaciji.
-
Pri izvajanju gradbenih del se nastale količine gradbenih odpadkov ločujejo v največji možni meri že v postopku nastajanja. Investitor mora skladno s 7. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03) zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
-
Odpadki, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, se skladiščijo ločeno od ostalih odpadkov in se z njimi ravna tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja. Odpadki, namenjeni za predelavo, so odpadki, dokler niso predelani ali dani v dopustno nadaljnjo uporabo. Skladiščenje odpadkov je dopustno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi urejenih objektih ali napravah. Količina začasno skladiščenih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti nastanejo v obdobju dvanajstih mesecev (Pravilnik o ravnanju z odpadki – Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
-
Na območju je omogočeno ločeno zbiranje odpadkov. Postavijo se ekološki kontejnerji in manjši koši za ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta skladno z deveto alinejo 5. točke poglavja c) v 4. odstavku tega člena. Za zbiranje morebitnih posebnih odpadkov se zagotovijo posebna mesta za njihovo zbiranje. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki (CeROD) v Leskovcu.
(8)
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
-
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev se upoštevajo določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 in Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1 za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg.
-
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti. Obvezna je ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
-
Pri graditvi objektov in drugih ureditvah je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.
(9)
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
-
Izvedba ureditev na območju se predvidi fazno.
-
V 1. fazi se dopustijo gradnje objektov in drugih ureditev na površinah funkcionalnih celot Fc1, Fc2, Fc3, FcA, FcB, FcB1, FcC, FcD, FcD1, FcE, FcF, FcG in FcG1, ki jih je možno priključiti na obstoječe omrežje GJI oziroma glede na dograjeno omrežje GJI, kjer so na voljo še zadostne kapacitete za oskrbo predvidenih širitev. Dopusti se tudi izvajanje predhodnih del (sečnja gozda, izravnava reliefa ter gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture) in parcelacija, skladno z določili tega odloka.
-
V 2. fazi se (lahko po zaključenih etapah) dopusti gradnja in parcelacije na ostalih funkcionalnih celotah v območju PIC Cikava. Za to fazo mora biti omogočeno navezovanje PIC Cikava na novozgrajeno prometno omrežje 3. razvojne osi ali s prometno kapacitetno analizo izkazano, da gradnja in obratovanje objektov ne bo zmanjšala stopnje nivoja prometne usluge v križišču Levičnikove in Kandijske ceste v Žabji vasi.
(10)
Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
-
Dopustna odstopanja od določil teh PIP so navedena parcialno v posameznih točkah določil in pogojev.
-
Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi PIP, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
-
Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnje alineje ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
-
Če projekt PIC Cikava ne bo verificiran kot gospodarska cona nacionalnega pomena (kot del projekta Gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije), se lahko na tem območju v okviru površin za velike akterje dovolijo tudi dejavnosti, kot so določene v prvi alineji 2. točke poglavja b) v 4. odstavku tega člena.
(11)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v teh PIP, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še:
-
Investitor(ji) krije(jo) stroške gradnje predvidenih stavb, hkrati pa tudi stroške projektne in tehnične dokumentacije ter gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter vseh ostalih ureditev, ki bodo potrebne zaradi umestitve novih stavb in objektov v prostor znotraj PIC Cikava.
-
Investitor(ji) krijejo stroške priprave PGD/PZI projektov in izgradnje vse prometne infrastrukture, ki je potrebna za funkcioniranje območja.
-
Investitor(ji) krijejo stroške prestavitve in zaščite vseh drugih primarnih infrastrukturnih vodov na območju urejanja PIC Cikava oziroma izven njega, če so le-te potrebne za izvedbo ureditev oziroma so njena posledica.
-
Financiranje izgradnje in prestavitve infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem(ji), upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter MONM, za kar se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07), v kateri se podrobneje določijo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
-
Pred pričetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvesti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
-
Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za že zgrajeno komunalno opremo.
-
Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov se izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
-
Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
-
V primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja.
-
Zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in organizira se gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine itd).
-
Vse izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se na ustrezno deponijo odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke.
-
Po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja PIC Cikava, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje terena, zelenic, prometnih površin in pešpoti oziroma hodnikov za pešce.
-
Skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine krije investitor gradnje ali drugega posega stroške predhodne arheološke raziskave (stroški arheološkega vrednotenja z izkopom strojnih testnih jarkov, morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora), ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega.
-
Investitor si mora za odkop zemljišča in zemeljska dela pridobiti poseben projekt s predvideno tehnologijo, ki mora poleg zaščite javnega komunalnega in cestnega omrežja predvideti tudi zaščito bližnjih objektov. Med izvajanjem del mora biti zagotovljena kontrola nad izvajanjem zaščite po projektnih rešitvah.