183. člen
(izračun uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere)
(1)
Uskladitvena prilagoditev iz prejšnjega člena se za vsako valuto izračuna v skladu z naslednjimi načeli:
1.
uskladitvena prilagoditev je enaka razliki med:
a)
letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti portfelja sredstev iz b) točke drugega odstavka prejšnjega člena, izračunane v skladu z določbami iz 4.7. oddelka tega zakona,
b)
letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi krivulja netvegane obrestne mere iz 181. člena tega zakona;
2.
uskladitvena prilagoditev ne sme vključevati temeljnega razpona, ki odraža tveganja, ki jih obdrži zavarovalnica;
3.
ne glede na 1. točko tega odstavka se temeljni razpon poveča, kadar je to potrebno, da se zagotovi, da uskladitvena prilagoditev za sredstva, katerih kreditna kvaliteta je nižja od naložbenega razreda, ne presega uskladitvenih prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto naložbenega razreda enake ročnosti in istega razreda sredstev;
4.
uporaba zunanje kreditne ocene v izračunu uskladitvene prilagoditve je v skladu z aktom, ki ga bo sprejela Evropska komisija na podlagi n) točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.
(2)
Za namene 2. točke iz prejšnjega odstavka je temeljni razpon:
1.
enak vsoti naslednjega:
a)
kreditnega razpona, ki ustreza verjetnosti izgube oziroma neplačila sredstev,
b)
kreditnega razpona, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev;
2.
pri izpostavljenosti do držav članic in centralnih bank držav članic ni nižji od 30% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda sredstev, kot je mogoče ugotoviti na finančnih trgih;
3.
pri sredstvih, ki niso izpostavljena do držav članic in centralnih bank držav članic, ni nižji od 35% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda sredstev, kot je to mogoče ugotoviti na finančnih trgih.
(3)
Verjetnost neplačila iz 1. točke prejšnjega odstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačil, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom. Kadar iz statistike neplačila ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razpona, je temeljni razpon enak deležu dolgoročnega povprečja razpona od osnovne netvegane obrestne mere iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.