1. Vsaka pogodbenica lahko v okviru svoje kulturne politike in ukrepov, kot so opisani v točki 6 člena 4, ter ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb, ki jih ima, sprejme ukrepe za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju.
2. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a)
zakonodajne ukrepe, katerih namen je varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov;
(b)
ukrepe, ki na ustrezen način zagotavljajo domačim kulturnim dejavnostim, dobrinam in storitvam, da med vsemi tistimi, ki so na voljo na nacionalnem ozemlju, možnosti za njihovo ustvarjanje, proizvodnjo, širjenje, distribucijo in uživanje, vključno z ukrepi, povezanimi z jezikom, ki se uporablja za te dejavnosti, dobrine in storitve;
(c)
ukrepe, katerih namen je nacionalnim neodvisnim kulturnim panogam in dejavnostim v neformalnem sektorju zagotavljati učinkovit dostop do sredstev za proizvodnjo, širjenje in distribucijo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev;
(d)
ukrepe za dodeljevanje javne finančne pomoči;
(e)
ukrepe za spodbujanje neprofitnih organizacij ter javnih in zasebnih ustanov, umetnikov in drugih poklicnih kulturnih delavcev, da razvijajo in podpirajo prosto izmenjavo in pretok idej ter kulturnih izrazov kakor tudi kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev ter spodbujajo ustvarjalni in podjetniški duh v svojih dejavnostih;
(f)
ukrepe za ustanavljanje in podpiranje javnih ustanov, kadar je to primerno;
(g)
ukrepe za spodbujanje in podpiranje umetnikov ter drugih, ki so vključeni v ustvarjanje kulturnih izrazov;
(h)
ukrepe za povečevanje raznolikosti medijev, tudi s storitvami javne radiodifuzije.