1. Če je oseba upravičena do dajatve po slovenski zakonodaji brez uporabe določb o seštevanju iz 1. poglavja, slovenski pristojni nosilec odmeri znesek dajatve izključno na podlagi zavarovalnih dob, ki jih je ta oseba dopolnila po slovenski zakonodaji.
2. Če je oseba po slovenski zakonodaji upravičena do dajatve le ob uporabi določb o seštevanju iz 1. poglavja, slovenski pristojni nosilec izračuna višino dajatve na naslednji način:
(a)
Najprej izračuna teoretičen znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene po slovenski zakonodaji.
(b)
Na podlagi tega teoretičnega zneska nato izračuna dejanski znesek dajatve, ki se plača v sorazmerju med zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po njegovi zakonodaji, in vsemi zavarovalnimi dobami.
(c)
Pri uporabi točke (a) drugega odstavka se pri določitvi osnove za odmero dajatve upoštevajo le zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji.
(d)
Če pri uporabi točke (b) drugega odstavka vse zavarovalne dobe skupaj presegajo najdaljšo možno dobo, ki se upošteva po slovenski zakonodaji, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po slovenski zakonodaji, in najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki jo določa ta zakonodaja.