6. člen
– Posebni ukrepi
A. Ozaveščanje
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo civilno družbo, zasebne organizacije in javne organe ozaveščala o vrednotah krajine, njeni vlogi in spreminjanju.
B. Izobraževanje in vzgoja
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo spodbujala:
a)
izobraževanje strokovnjakov za vrednotenje krajine in opravljanje nalog;
b)
multidisciplinarne izobraževalne programe na področju politike, varstva, upravljanja in načrtovanja krajine, ki so namenjeni strokovnjakom v zasebnem in javnem sektorju ter ustreznim združenjem;
c)
programe v šolah in na univerzah, ki po ustreznih tematskih področjih obravnavajo vrednote, ki jih pripisujemo krajini, in vprašanja, povezana z njenim varstvom, upravljanjem in načrtovanjem.
C. Prepoznavanje in vrednotenje
1. Vsaka pogodbenica se ob dejavni udeležbi zainteresiranih strani, kot je določeno v točki c 5. člena, in zato da bi se izboljšalo poznavanje njenih krajin, zavezuje:
a)
i) da bo na svojem celotnem ozemlju prepoznala svoje krajine;
ii)
da bo analizirala njihove lastnosti in pritiske ter obremenitve, ki spreminjajo krajine;
iii)
da bo spremljala spremembe;
b)
da bo tako prepoznane krajine ovrednotila ob upoštevanju posebnih vrednot, ki jim jih pripisujejo zainteresirane strani in prebivalstvo.
2. Pogodbenice bodo postopke prepoznavanja in vrednotenja usmerjale na podlagi medsebojnih izmenjav izkušenj in metodologij, organiziranih na mednarodni ravni, v skladu z 8. členom.
D. Cilji kakovosti krajine
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo določila cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine, in to po posvetovanju z javnostjo v skladu s točko c 5. člena.
E. Izvajanje
Da bi uveljavila krajinsko politiko, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo uvedla instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.