Sodišče odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku.
Sodišče odpravi izpodbijani upravni akt s sodbo, če spozna, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljene dejanske okoliščine v nasprotju s spisi, ker so v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ker je bil iz ugotovljenih dejanskih okoliščin napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali ker v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve. V takem primeru mora pristojni organ ravnati tako, kot je v sodbi zaukazano, in izdati nov upravni akt.
Sodišče pa sme tudi samo ugotoviti dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja izdati sodbo oziroma sklep, če bi odprava izpodbijanega upravnega akta po drugem odstavku tega člena in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; ali če je na podlagi javnih listin ali drugih dokazil, ki so v spisu, očitno, da je dejansko stanje drugačno, kot pa je bilo ugotovljeno v upravnem postopku; ali če je bil v istem sporu upravni akt že enkrat odpravljen, pristojni organ pa se ni v vsem ravnal po sodbi.
V primerih iz tretjega odstavka tega člena ugotovi sodišče dejansko stanje na obravnavi ali po enem članu senata, ali po drugem rednem sodišču ali po kakšnem drugem organu. Na obravnavo povabi tudi stranko.