Po opravljenem mrliškem pregledu oziroma ugotovitvi, da je oseba umrla, se mora opraviti obdukcija (sanitarna obdukcija) v naslednjih primerih:
-
če se ne da ugotoviti vzroka smrti,
-
na zahtevo zdravnika. ki je bolnika zdravil,
-
če gre za sum nalezljive bolezni,
-
na zahtevo pristojnega preiskovalnega sodnika.
Obdukcija se opravi tudi na željo zakonca ali izvenzakonskega partnerja ali če tega ni, na zahtevo staršev, odraslih otrok oziroma posvojencev, če gre za umrla starša ali posvojitelje, če se ne strinjajo z ugotovljenim vzrokom smrti.
Plačnik stroškov obdukcije iz prvega odstavka tega člena je občinski organ pristojen za zdravstvo, ki mora zagotoviti tudi tehnično pomoč v zvezi z obdukcijo (npr. prenašanje, prevoz in pokop trupla). Če se izkaže. da gre za kaznivo dejanje spadajo stroški vzvezi z obdukcijo med stroške kazenskega postopka.
Obdukcijo smejo opravljati le za to usposobljeni zdravniki. Obdukcijo trupel, kjer je podan sum, daje šlo za nalezljivo bolezen, se sme opraviti samo v pokopališki ali bolnišnični mrtvašnici oziroma prosekturi.
Obdukciji šme prisostvovati mrliški preglednik.
Če se šele pri obdukciji ugotovi, da je bila smrt posledica kaznivega dejanja, je treba obdukcijo prekiniti in o tem takoj obvestiti organe pregona oziroma preiskovalnega sodnika. O vsaki obdukciji se mora izdelati obdukcijski zapisnik z izčrpno obdukcijsko diagnozo. V zapisniku morajo biti navedeni vsi patološki znaki in vzroki smrti. Zapisnik mora podpisati zdravnik, ki je opravil obdukcijo.