4. člen
Razlastitev
1. Naložbe vlagateljev ene pogodbenice se na ozemlju druge pogodbenice ne smejo razlastiti, nacionalizirati ali se v zvezi z njimi sprejeti drugi ukrepi z enakovrednim učinkom, kot ga ima razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju “razlastitev“), razen če so v javnem interesu, na nediskriminacijski podlagi, v skladu z zakonitim postopkom in za takojšnje, ustrezno in učinkovito nadomestilo.
2. Tako nadomestilo je enako tržni vrednosti razlaščene naložbe tik pred razlastitvijo ali preden je nameravana razlastitev postala splošno znana, kar se je zgodilo prej, in se plača skupaj z obrestmi po veljavni, z zakoni ali drugimi predpisi te pogodbenice predpisani obrestni meri od dneva zapadlosti do dneva plačila.
3. Vlagatelj, katerega naložbe so razlaščene, ima pravico zahtevati, da sodni ali drug pristojni organ te pogodbenice takoj pregleda njegov primer in vrednotenje njegovih naložb v skladu z načeli iz tega člena.