1. Dovolilnice niso potrebne za:
a)
prevoz razstavnih izdelkov, opreme in materiala za sejme in razstave;
b)
prevoz gledaliških rekvizitov, pripomočkov in živali na gledališke, glasbene, filmske, športne ali cirkuške predstave, sejme ali praznovanja ter z njih v nekomercialne namene in tistih, ki so namenjeni za radijska snemanja ali filmsko ali televizijsko produkcijo;
c)
prevoz posmrtnih ostankov;
d)
prevoz pošte;
e)
prevoz vozil, ki so poškodovana ali so se pokvarila;
f)
vožnjo vozil tehnične pomoči;
g)
prevoz čebel in čebeljega zaroda;
h)
prevoz medicinskih potrebščin in opreme za nujne primere, še zlasti ob naravnih nesrečah in človekoljubnih potrebah;
i)
prevoz z vozili, katerih skupna dovoljena masa vključno s priklopniki ne presega 6 ton, ali kadar dovoljena nosilnost vključno s priklopniki ne presega 3,5 tone.
2. Izjeme, predvidene v pododstavkih a) in b) prvega odstavka tega člena, veljajo samo, če se blago vrača v državo, v kateri je vozilo registrirano, ali če se odpelje na ozemlje tretje države.
3. Za prevoze iz prvega odstavka tega člena mora imeti voznik v vozilu dokumente, iz katerih je jasno razvidno, da gre za eno od zgoraj omenjenih vrst prevoza.
4. Skupni odbor, omenjen v 14. členu tega sporazuma, lahko razširi ali skrči seznam vrst prevoza, za katere dovolilnice niso potrebne.