6. člen
(pripravljenost na domu)
(1)
Javnemu uslužbencu se lahko izven delovnega časa pisno odredi pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost na domu), in sicer v primerih, v katerih se pričakuje, da bo treba:
1.
preprečiti neposredno nevarnost za nastanek naravne ali druge nesreče, odpraviti oziroma zmanjšati posledice ali izvesti potrebne ukrepe pri naravnih ali drugih nesrečah;
2.
preprečiti ali odpraviti večjo škodo delodajalcu ali drugim osebam;
3.
preprečiti, odkrivati ali preiskovati kazniva dejanja, prijeti storilce kaznivih dejanj ter iskanih ali pogrešanih oseb, vzdrževanje javnega reda, nadzorovanje in urejanje prometa, nadzorovanje državne meje in drugih nalog notranje varnosti ter izvesti varovanje določenih oseb;
4.
preprečiti nevarnost za življenje ali zdravje oseb, živali ali zavarovati premoženje večje vrednosti;
5.
zagotavljati nujne socialno-varstvene naloge;
6.
zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo;
7.
opraviti nujne in neodložljive naloge, ki so potrebne za preprečitev ali sanacijo razmer, ki bi lahko preprečevale ali ovirale izvajanje temeljnih nalog delodajalca oziroma storitev za uporabnike;
8.
opraviti nujne in neodložljive obveznosti, ki so potrebne za nemoteno in učinkovito izvrševanje oblastnih funkcij državnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v javnem interesu;
9.
zagotoviti izvajanje prevzetih mednarodnih obveznosti;
10.
zagotoviti izvajanje nujnih in neodložljivih obveščevalno-varnostnih nalog.
(2)
S kolektivno pogodbo dejavnosti ali z zakonom se podrobneje opredelijo primeri, v katerih se odredi pripravljenost na domu in pogoji ter časovne omejitve, pod katerimi se pripravljenost na domu lahko odredi. V vsakem primeru pa mora biti javnemu uslužbencu zagotovljen najmanj en prost konec tedna (sobota in nedelja) v mesecu, ko ne dela in nima odrejene pripravljenosti na domu, razen v primeru naravnih in drugih nesreč.