19. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Poleg primerov, ki jih določa zakon in Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi tistemu delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
(3)
Razen v primerih določenih z zakonom, med trajne presežne delavce ne more biti uvrščen delavec za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti.
(4)
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
(5)
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepov.
(6)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih tistih delavcev, ki so člani tega sindikata najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitve.
(7)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
(8)
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
(9)
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
(10)
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
(11)
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne všteva kriterij iz 5. točke.
(12)
Če več presežnih delavcev doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:
(13)
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
(14)
Delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času šest mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
(15)
Delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(16)
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(17)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.