Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, se upošteva kot temeljni kriterij delovna uspešnost delavca, ostali kriteriji, ki se uporabijo kot izločilni, pa so:
-
strokovna izobrazba delavca oziroma strokovna usposobljenost za delo,
-
delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih,
-
delovna doba delavca pri delodajalcu,
-
zdravstveno stanje delavca,
-
socialne razmere delavca.
Če se delovna uspešnost delavcev pri delodajalcu ne ugotavlja oziroma se v zadnjih šestih mesecih pred sprejemom programa presežnih delavcev ni ugotavljala, se kriterij delovne uspešnosti ne uporabi za določitev presežnih delavcev. V tem primeru se kot temeljni kriterij uporabi strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo.
Pri določitvi presežnih delavcev se izločilni kriteriji uporabijo na naslednji način:
-
strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, delovno mesto pa obdrži tisti delavec, ki ima ustrezno (zahtevano) strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost za delo;
-
delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti in enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljše delovne izkušnje pri enakih ali sorodnih delih;
-
delovna doba delavca pri delodajalcu se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo in enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljšo delovno dobo pri delodajalcu;
-
zdravstveno stanje delavca se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih letih delovne dobe pri delodajalcu, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma tisti, ki so zboleli za poklicno boleznijo, največjo prednost pa imajo delavci, ki so bili poškodovani pri delu oziroma zboleli za poklicno boleznijo pri delodajalcu;
-
socialne razmere delavca se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, enake delovne dobe pri delodajalcu in enakega zdravstvenega stanja delavca, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s šibkejšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število ožjih družinskih članov, ki jih delavec preživlja, zaposlenost ožjih družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti, npr. kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb ipd.