Zakon o ratifikaciji Protokola o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje iz leta 1979 (MZEZKPO)

1. Ob sporu med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega protokola skušajo pogodbenice spor rešiti s pogajanji ali drugimi miroljubnimi sredstvi po lastni izbiri. Pogodbenice v sporu o svojem sporu obvestijo izvršilni organ.

2. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k temu protokolu ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, v pisnem dokumentu, ki ga predloži depozitarju, izjavi, da ob kakršnem koli sporu, glede razlage ali uporabe tega protokola, priznava enega ali oba od naslednjih načinov reševanja spora za obveznega ipso facto in brez sporazuma v odnosu do katere koli pogodbenice, ki je sprejela isto obveznost:

predložitev spora Meddržavnemu sodišču;

arbitraža v skladu s postopki, ki jih pogodbenice takoj, ko je to mogoče, sprejmejo na zasedanju izvršilnega organa in vključijo v Prilogo o arbitraži.

Pogodbenica, ki je regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, lahko predloži izjavo, ki ima enak učinek kot arbitraža v skladu s postopki iz pododstavka (b) zgoraj.

3. Izjava, omenjena v drugem odstavku zgoraj, ostane veljavna, dokler ne poteče v skladu s pogoji, navedenimi v izjavi, oziroma tri mesece po tem, ko je bilo njeno pisno obvestilo o preklicu deponirano pri depozitarju.

4. Nova izjava, obvestilo o preklicu ali prenehanje veljavnosti izjave na noben način ne vplivajo na potek postopka, ki teče pred Meddržavnim ali arbitražnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne sporazumejo drugače.

5. Če po dvanajstih mesecih po obvestilu ene pogodbenice drugi, da med njima obstaja spor, stranki v sporu ne uspeta poravnati spora na način, omenjen v prvem odstavku zgoraj, se spor, razen če nista stranki v sporu sprejeli načina poravnave iz drugega odstavka, na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži v spravni postopek.

6. Za namen petega odstavka se ustanovi spravna komisija. Komisijo sestavlja enako število članov, ki jih imenuje vsaka udeležena pogodbenica, ali kadar imajo pogodbenice v spravi enak interes, jih imenuje skupina, ki ima tak interes. Predsednika komisije izberejo člani, ki so tako imenovani. Komisija da priporočilo, ki ga pogodbenice proučijo v dobri veri.