9.1 Pogodbenice priznavajo, da so lokalne in avtohtone skupnosti ter kmetje iz vseh svetovnih regij, zlasti tisti iz središč izvora in raznovrstnosti gojenih rastlin, pomembno prispevali k ohranjanju in razvoju rastlinskih genskih virov, ki so osnova za živilsko in kmetijsko proizvodnjo po vsem svetu, ter bodo prispevali tudi v prihodnje.
9.2 Pogodbenice se strinjajo, da so za uresničevanje pravic kmetov v zvezi rastlinskimi genskimi viri za prehrano in kmetijstvo odgovorne vlade držav. V skladu s svojimi potrebami in prednostnimi nalogami ter ob upoštevanju svoje notranje zakonodaje mora vsaka pogodbenica, če je to primerno, sprejeti ukrepe za varstvo in spodbujanje pravic kmetov, ki vključujejo:
(a)
varovanje tradicionalnega znanja, pomembnega za rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo;
(b)
pravico do enakopravne udeležbe pri delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, in
(c)
pravico do sodelovanja pri odločanju na ravni držav o zadevah, povezanih z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo.
9.3 Nobena določba tega člena se ne razlaga na način, ki bi omejeval pravice kmetov do shranjevanja, uporabe, izmenjave in prodaje na kmetiji shranjenega semena ali razmnoževalnega materiala, skladno z notranjo zakonodajo in če je to primerno.