5.1 Vsaka pogodbenica v skladu z notranjo zakonodajo ter v sodelovanju z drugimi pogodbenicami, kadar je to primerno, spodbuja celostni pristop k raziskovanju, ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ter če je to primerno:
(a)
raziskuje in popisuje rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo ob upoštevanju stanja in stopnje raznolikosti obstoječih populacij, vključno s potencialno uporabnimi, ter če je to mogoče, presodi, kakšne nevarnosti jim grozijo;
(b)
spodbuja zbiranje rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter ustreznih podatkov o tistih rastlinskih genskih virih, ki so ogroženi ali potencialno uporabni;
(c)
spodbuja ali podpira, če je primerno, prizadevanja kmetov in lokalnih skupnosti za upravljanje in ohranjanje njihovih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo na kmetijah;
(d)
spodbuja ohranjanje in situ prostoživečih rastlin, sorodnih gojenim rastlinam, in prostoživečih rastlin za proizvodnjo hrane, tudi na zavarovanih območjih, tako da med drugim podpira prizadevanja avtohtonih in lokalnih skupnosti;
(e)
sodeluje pri spodbujanju razvoja učinkovitega in trajnostnega sistema ohranjanja ex situ in pri tem ustrezno upošteva potrebo po ustreznem dokumentiranju, ugotavljanju značilnosti, obnavljanju in vrednotenju ter spodbuja razvoj in prenos tehnologij, da bi se izboljšala trajnostna raba rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo;
(f)
spremlja ohranjanje sposobnosti za življenje, stopnjo raznolikosti in gensko celovitost zbirk rastlinskih genskih virov.
5.2 Če je primerno, pogodbenice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje, ali če je to mogoče, odstranitev nevarnosti, ki grozijo rastlinskim genskim virom za prehrano in kmetijstvo.