12. člen
(sistemi in kontrole za upravljanje – vrednotenje trgovalne knjige)
(1)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in vzdrževati sisteme ter kontrole, ustrezne za zagotavljanje preudarnih in zanesljivih ocen vrednotenja postavk trgovalne knjige. Ta pravila zahtevajo, da borznoposredniška družba zagotovi, da uporabljene vrednosti za vsako od njenih pozicij iz trgovalne knjige ustrezno odražajo trenutno tržno vrednost. Ta vrednost vsebuje ustrezno stopnjo gotovosti glede na dinamično naravo pozicij iz trgovalne knjige, glede na potrebe po preudarni pravilnosti (bonitetni trdnosti) in način delovanja ter glede na namen kapitalskih zahtev v zvezi s pozicijami iz trgovalne knjige.
(2)
Sistemi in kontrole iz prvega odstavka tega člena morajo vključevati vsaj naslednje elemente:
(a)
dokumentirane politike in postopke za proces vrednotenja postavk trgovalne knjige, ki vključujejo jasno opredeljene odgovornosti različnih področij, vključenih v proces vrednotenja, vire tržnih informacij in preverjanje njihove primernosti, smernice za uporabo teoretičnih (unobservable) vhodnih podatkov, ki odražajo predvidevanja borznoposredniške družbe glede odločitev udeležencev na trgu pri oblikovanju cene pozicije, pogostost neodvisnega vrednotenja, časovni okvir končnih cen, postopke za prilagajanje vrednotenj, postopke potrjevanja vrednotenja ob koncu meseca in izredne postopke potrjevanja vrednotenja,
(b)
določeno jasno in neodvisno (tj. neodvisno od trgovalne enote) linijo poročanja oddelka, ki je odgovoren za proces vrednotenja; poročanje se izvaja navzgor vse do uprave.
(3)
Borznoposredniška družba mora postavke trgovalne knjige vrednotiti po tekočih tržnih cenah, kadarkoli je to mogoče. Vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen pomeni vsaj dnevno vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, kot so borzne cene, cene, pridobljene prek aktivnih posrednikov ali kotacije več neodvisnih uglednih borznih posrednikov.
(4)
Če vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen ni mogoče, mora borznoposredniška družba pred izračunom kapitalske zahteve za tržna tveganja za vrednotenje teh postavk konzervativno uporabiti svoj notranji model.
(5)
Pri uporabi vrednotenja po tekočih tržnih cenah se upošteva načelo previdnosti v zvezi z nakupnim/prodajnim tečajem, razen če je borznoposredniška družba pomemben vzdrževalec trga za določeno vrsto finančnega instrumenta ali blaga in lahko zaključi trgovanje po povprečnem tržnem tečaju (med nakupnim in prodajnim).
(6)
Kot vrednotenje z uporabo notranjega modela se šteje vsakršno vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi vhodnih tržnih podatkov.
(7)
Če borznoposredniška družba uporablja notranji model vrednotenja postavk trgovalne knjige, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(a)
višje vodstvo mora biti seznanjeno s postavkami trgovalne knjige ali z drugimi pozicijami, katerih poštena vrednost se določa z notranjim modelom, in mora razumeti pomen negotovosti, ki zaradi tega nastane pri poročanju o tveganju/uspešnosti poslovanja,
(b)
vhodni tržni podatki morajo biti, kadar je to mogoče, usklajeni s tržnimi cenami, primernost vhodnih tržnih podatkov za določeno pozicijo, ki se vrednoti, in parametrov notranjega modela pa mora biti dovolj pogosto ocenjena,
(c)
če so na voljo, je treba uporabiti tiste metodologije vrednotenja, ki predstavljajo sprejeto tržno prakso za določene finančne instrumente ali blago,
(d)
če borznoposredniška družba notranji model razvije sama, mora slednji temeljiti na ustreznih predpostavkah, ki so jih ocenili in preskusili ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki niso sodelovali v procesu razvoja notranjega modela; pri razvoju in odobritvi ne sme sodelovati trgovalna enota; notranji model mora biti neodvisno preskušen, kar vključuje potrditev matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme,
(e)
vzpostavljeni morajo biti formalni postopki za kontrolo sprememb notranjega modela, varna kopija le-tega pa se shrani in občasno uporabi za preverjanje vrednotenj,
(f)
upravljavec s tveganji mora poznati slabosti uporabljenega notranjega modela in jih v največjem možnem obsegu upoštevati pri rezultatih vrednotenja,
(g)
notranji model mora biti redno pregledovan, da se določi natančnost njegovega delovanja (npr. pri ocenjevanju kontinuirane ustreznosti predpostavk, analizi dobičkov/izgub glede na dejavnike tveganja, primerjavi dejanskih končnih vrednosti z rezultati notranjega modela).
(8)
Poleg dnevnega vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali vrednotenja z uporabo notranjega modela se opravi tudi neodvisen pregled cen. To je proces, s katerim se redno potrjujeta natančnost in neodvisnost tržnih cen ter vhodnih tržnih podatkov. Dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah lahko opravljajo trgovci, potrjevanje tržnih cen in vhodnih podatkov za notranji model pa opravlja organizacijska enota, ki je neodvisna od trgovalne enote, in to najmanj enkrat mesečno (ali pogosteje, glede na naravo trgovalne dejavnosti). Če neodvisni viri oblikovanja cen niso na voljo ali so subjektivni, je primerno uporabiti previdnostne ukrepe, kot je prilagoditev vrednotenja.