89. člen Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna...

89. člen

(splošno)

(1)

Če borznoposredniška družba notranje modele uporablja tudi za izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje iz naslova dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, morajo ti modeli izpolnjevati še naslednje pogoje:

(a)

morajo odražati preteklo variabilnost cen, ki so zajete v portfelju,

(b)

morajo zajeti koncentracijo v smislu velikosti portfelja in spremembe sestave portfelja,

(c)

ne smejo biti preveč občutljivi (morajo biti robustni) na neugodna tržna gibanja,

(d)

ustreznost modelov mora biti preverjana skozi testiranje za nazaj, katerega namen je oceniti, ali se posebno pozicijsko tveganje zajema natančno,

(e)

morajo zajemati bazično tveganje; borznoposredniška družba mora dokazati, da je model občutljiv na pomembne značilne razlike med sicer podobnimi, vendar ne identičnimi pozicijami,

(f)

morajo zajemati tveganje nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov (event risk).

(2)

Borznoposredniška družba mora z notranjim modelom konzervativno oceniti tveganja, ki izhajajo iz manj likvidnih pozicij in pozicij z omejeno preglednostjo cen na podlagi realnih tržnih scenarijev; poleg tega mora notranji model izpolniti tudi minimalne standarde, ki se nanašajo na podatke; približki podatkov morajo biti ustrezno konzervativni in se lahko uporabijo samo, če so razpoložljivi podatki nezadostni ali ne odražajo resnične nestanovitnosti pozicije ali portfelja.

(a)

če je borznoposredniška družba izpostavljena tveganju nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov (event risk), ki ni zajeto v njeni meri VaR (tvegana vrednost), ker presega 10-dnevno obdobje posedovanja finančnih instrumentov in 99-odstotni enostranski interval zaupanja (dogodki »majhna verjetnost – velik vpliv«), mora zagotoviti, da je vpliv takih izjemnih dogodkov vključen v njeni oceni ekonomskega kapitala,

(b)

modeli morajo konzervativno oceniti tveganja, ki izhajajo iz manj likvidnih pozicij in pozicij z omejeno preglednostjo cen na podlagi realističnih tržnih scenarijev; poleg tega morajo modeli izpolniti tudi minimalne standarde, ki se nanašajo na podatke; približki podatkov (proxes) morajo biti ustrezno konzervativni in se lahko uporabijo samo, če so razpoložljivi podatki nezadostni ali ne odražajo resnične nestanovitnosti pozicije ali portfelja.

(3)

Borznoposredniška družba se lahko odloči, da iz izračuna kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje z uporabo notranjega modela izključi tiste pozicije v listinjenju ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentih na podlagi n-tega neplačila, za katere izračunava kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje na podlagi 28.a člena tega sklepa, razen tistih pozicij, za katere velja obravnava, določena v 89.h členu tega sklepa.

(4)

Borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena mora pri uporabi modelov upoštevati razvoj tehnik in dobre prakse.

(4)

Poleg tega mora borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena vzpostaviti metodo, ki pri izračunu kapitalskih zahtev zajema tveganje neplačila svojih pozicij v trgovalni knjigi, ki preseže tveganje neplačila, zajeto v izračunu na podlagi VaR. Da bi se izognila dvojnemu upoštevanju pri izračunu dodatne kapitalske zahteve za tveganje neplačila (default charge), lahko upošteva obseg, v katerem je bilo tveganje neplačila že vključeno v izračun VaR, zlasti za tveganost pozicij, ki bi lahko bile in bi bile zaprte v 10-ih dneh v primeru neugodnih razmer na trgu ali drugih znakov poslabšanja kreditnega okolja. Če borznoposredniška družba za presežno tveganje neplačila izračuna dodatno kapitalsko zahtevo, mora imeti vzpostavljene metodologije za ta izračun. Borznoposredniška družba mora dokazati, da njen pristop izpolnjuje standarde ustreznosti na način, primerljiv s pristopom IRB, pod predpostavko nespremenjene stopnje tveganja, in da se po potrebi prilagaja z upoštevanjem vpliva likvidnosti, koncentracije, varovanja in tveganja iz opcij (optionality). Borznoposredniška družba, ki ne zajame presežnega tveganja neplačila z notranjimi modeli, mora dodatno kapitalsko zahtevo izračunati na podlagi standardiziranega pristopa ali pristopa IRB.

(5)

Borznoposredniški družbi ni treba zajeti tveganja neplačila in migracije (default and migration risk) za dolžniške finančne instrumente v svojem notranjem modelu, če izračunava ta tveganja skladno s podpoglavjem 8.4.1.

Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe