8. člen
Ohranitev “in situ”
Vsaka pogodbenica, če je to možno in ustrezno:
(a)
ustanovi sistem zaščitenih območij oziroma območij, kjer je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev biološke raznovrstnosti;
(b)
pripravi, kjer je treba, smernice za izbor, ustanovitev in upravljanje zaščitenih območij oziroma območij, kjer je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev biološke raznovrstnosti;
(c)
ureja ali upravlja biološke vire, pomembne za ohranitev biološke raznovrstnosti, bodisi na zaščitenih območjih ali zunaj njih z namenom zagotoviti njihovo ohranitev in trajnostno uporabo;
(d)
spodbuja zavarovanje ekosistemov, naravnih habitatov in vzdrževanje populacij, ki so sposobne nadaljevati vrste v naravnem okolju;
(e)
spodbuja okolju prijazen in trajnostni razvoj na tistih območjih, ki ležijo ob zaščitenih območjih, z namenom pospešiti zavarovanje teh območij;
(f)
rehabilitira in obnavlja načete ekosisteme ter spodbuja krepitev ogroženih vrst med drugim z razvijanjem in izvajanjem načrtov ali drugih strategij upravljanja;
(g)
določa ali vzdržuje sredstva za urejanje, upravljanje ali nadzor nad tveganji, povezanimi z uporabo in izpustitvijo z biotehnologijo spremenjenih živih organizmov, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje in lahko učinkujejo na ohranitev in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ob upoštevanju tveganja za človeško zdravje;
(h)
preprečuje vnašanje, nadzoruje ali izkoreninja tiste tuje vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste;
(i)
si prizadeva poskrbeti za razmere, potrebne za združljivost obstoječe uporabe, ohranjanja biološke raznovrstnosti in trajnostne uporabe njenih sestavnih delov;
(j)
ob upoštevanju državne zakonodaje spoštuje, varuje in ohranja znanje, inovacije in prakse domorodnih in lokalnih skupnosti s tradicionalnim načinom življenja, ki so pomembni za ohranitev in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, in sprivoljenjem in z vključevanjem nosilcev takšnega znanja, inovacij in praks pospešuje njihovo širšo uporabo ter spodbuja pravično delitev koristi od uporabe takšnega znanja, inovacij in praks;
(k)
pripravlja ali ohranja potrebno zakonodajo in/ali druge predpise za varstvo ogroženih vrst in populacij;
(l)
ureja ali vodi potrebne procese in kategorije dejavnosti tam, kjer se ugotovijo občutni škodljivi učinki na biološko raznovrstnost, v skladu s 7. členom; in
(m)
sodeluje pri zagotavljanju finančne in druge pomoči za ohranitev in situ, navedeno v točkah od (a) do (l) tega člena, še posebej državam v razvoju.