9. člen
Ohranitev “ex situ”
Vsaka pogodbenica, če je to možno in primerno, predvsem z namenom dopolnjevati ukrepe in situ:
(a)
sprejme ukrepe za ohranitev ex situ sestavnih delov biološke raznovrstnosti po možnosti v državi izvora teh sestavnih delov;
(b)
ustanovi in vzdržuje zmogljivosti za ohranitev ex situ in raziskovanje rastlin, živali, mikroorganizmov po možnosti v državah izvora genetskih virov;
(c)
sprejme ukrepe za krepitev in rehabilitacijo ogroženih vrst in za njihovo vrnitev v njihov naravni habitat pod ustreznimi pogoji;
(d)
ureja in upravlja zbirko bioloških virov iz naravnih habitatov za namene ohranitve ex situ tako, da niso ogroženi ekosistemi in populacije vrst in situ, razen če so potrebni posebni začasni ukrepi ex situ, navedeni v točki (c) tega člena; in
(e)
sodeluje pri zagotavljanju finančne in druge pomoči za ohranitev ex situ, navedene v točkah od (a) do (d) tega člena, ter pri ustanavljanju in vzdrževanju ex situ ohranitvenih zmogljivosti v državah v razvoju.