2. člen
Uporaba izrazov
Za namene te konvencije:
“Biološka raznovrstnost” pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.
“Biološki viri” pomenijo genetske vire, organizme ali njihove dele, populacije ali katere koli druge biotične sestavne dele ekosistemov z dejansko ali možno uporabnostjo ali vrednostjo za človeštvo.
“Biotehnologija” pomeni katero koli tehnološko dejavnost, ki uporablja biološke sisteme, žive organizme ali njihove derivate za izdelovanje ali prilagajanje proizvodov ali procesov, namenjenih za določeno uporabo.
“Država izvora genetskih virov” pomeni državo, ki ima te vire in situ.
“Država oskrbovalka genetskih virov” pomeni državo, ki oskrbuje z genetskimi viri, zbranimi iz virov in situ, vključno s samoniklimi in udomačenimi vrstami, ali vzetimi iz virov ex situ, ki lahko izvirajo ali pa tudi ne iz te države.
“Udomačene ali gojene vrste” pomenijo vrste, na katerih evolucijski proces je vplival človek, da bi zadovoljil svoje potrebe.
“Ekosistem” pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto.
“Ohranitev ex situ” pomeni ohranjanje sestavnih delov biološke raznovrstnosti zunaj njihovega naravnega habitata.
“Genetski material” pomeni kateri koli material rastlinskega, živalskega, mikrobnega ali drugega izvora, ki vsebuje funkcionalne enote dednosti.
“Genetski viri” pomenijo genetski material dejanske ali potencialne vrednosti.
“Habitat” pomeni kraj ali vrsto kraja, kjer se neki organizem ali populacija naravno pojavlja.
“Razmere in situ” pomenijo razmere, v katerih genetski viri obstajajo v ekosistemih in naravnih habitatih, pri udomačenih in gojenih vrstah pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti.
“Ohranitev in situ” pomeni ohranjanje ekosistemov in naravnih habitatov ter vzdrževanje in krepitev populacij, ki so sposobne nadaljevati vrste v svojem naravnem okolju, udomačenih in gojenih vrst pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti.
“Zaščiteno območje” pomeni geografsko določeno območje, ki je določeno ali urejeno in upravljano v posebne ohranitvene namene.
“Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje” pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo suverene države posamezne regije, na katero so države članice prenesle pristojnost v zadevah, ki jih ureja ta konvencija, in je v skladu s svojo notranjo ureditvijo pooblaščena za podpis, ratifikacijo, sprejem, odobritev ali pristop h konvenciji.
“Trajnostna uporaba” pomeni uporabo sestavnih delov biološke raznovrstnosti na način in v količini, ki dolgoročno ne povzroča upadanja biološke raznovrstnosti, tako da ostaja ohranjena njena zmožnost za zadovoljevanje potreb in pričakovanj sedanjih in prihodnjih generacij.
“Tehnologija” vključuje biotehnologijo.