Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (MKCOŠOG)

1. Registrirani lastnik ladje, katere bruto tonaža presega 1000 in je registrirana v državi pogodbenici, mora obdržati zavarovanje ali drugo finančno jamstvo, kot je garancija, ki jo izda banka ali podobna finančna ustanova, da bi kril odgovornost registriranega lastnika za škodo zaradi onesnaženja v znesku, ki je enak mejam odgovornosti po veljavnem nacionalnem ali mednarodnem režimu, toda v vsakem primeru ne presega zneska, izračunanega skladno s Konvencijo iz leta 1976 o omejevanju odgovornosti za pomorske zahtevke, kakor je spremenjena.

2. Potrdilo, ki potrjuje, da zavarovanje ali drugo finančno jamstvo velja skladno z določbami te konvencije, se izda za vsako ladjo po tem, ko ustrezni organ države pogodbenice ugotovi, da so izpolnjene zahteve odstavka 1. Za ladjo, registrirano v državi pogodbenici, izda tako potrdilo ali pa ga potrdi ustrezni organ države registracije ladje. Za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici, pa lahko izda tako potrdilo ali pa ga potrdi ustrezni organ katere koli države pogodbenice. To potrdilo je v obliki vzorčnega obrazca iz Priloge k tej konvenciji in vsebuje naslednje podatke:

ime ladje, razlikovalno številko ali črke in pristanišče vpisa;

ime in glavni sedež podjetja registriranega lastnika;

identifikacijsko številko ladje Mednarodne pomorske organizacije;

vrsto in trajanje jamstva;

ime in glavni sedež poslovanja zavarovatelja ali druge osebe, ki daje jamstvo in, kadar je to primerno, kraj poslovanja, kjer je zavarovanje ali jamstvo sklenjeno;

obdobje veljavnosti potrdila, ki ni daljše od obdobja veljavnosti zavarovanja ali drugega jamstva.

3 (a) Država pogodbenica lahko dovoli ustanovi ali organizaciji, ki jo ta priznava, da izdaja potrdila iz odstavka 2. Taka ustanova ali organizacija obvesti navedeno državo o izdaji vsakega potrdila. V vseh primerih država pogodbenica v celoti jamči za popolnost in točnost tako izdanega potrdila in se obveže, da bo zagotavila vse potrebno za izpolnitev te obveznosti.

Država pogodbenica obvesti glavnega tajnika o:

posebnih odgovornostih in pogojih pooblastila, dodeljenega ustanovi ali organizaciji, ki jo država priznava;

preklic takega pooblastila; in

datum začetka veljavnosti takega pooblastila ali preklica pooblastila.

Dodeljeno pooblastilo začne veljati šele po treh mesecih od datuma, ko je bil glavni tajnik obveščen o navedeni veljavnosti.

Ustanova ali organizacija, ki ima dovoljenje za izdajo potrdil skladno s tem odstavkom, ima dovoljenje vsaj za preklic teh potrdil, če se ne izpolnjujejo pogoji, pod katerimi so bila izdana. V vseh primerih ustanova ali organizacija naznani tak preklic državi, v imenu katere je bilo potrdilo izdano.

4. Potrdilo je v uradnem jeziku ali jezikih države izdajateljice. Če uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, besedilo vključuje prevod v enega teh jezikov in, kadar država tako odloči, se lahko uradni jezik države opusti.

5. Potrdilo se hrani na krovu ladje, kopijo pa se deponira pri oblasteh, ki hranijo zapis o registraciji ladje ali, če ladja ni registrirana v državi pogodbenici, pri oblasteh, ki izdajajo ali potrjujejo potrdilo.

6. Zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ne izpolnjuje zahtev tega člena, če lahko iz drugih razlogov kot zaradi izteka obdobja veljavnosti zavarovanja ali jamstva, določenega v potrdilu skladno z odstavkom 2 tega člena, pred potekom treh mesecev od datuma, ko so oblasti iz odstavka 5 tega člena prejele obvestilo o njegovem izteku, preneha veljati, razen če je bilo v navedenem obdobju potrdilo predano oblastem ali pa je bilo izdano novo potrdilo. Zgoraj omenjene določbe se podobno uporabljajo za katere koli spremembe, zaradi katerih zavarovanje ali jamstvo ne izpolnjuje več zahtev tega člena.

7. Država registracije ladje skladno z določbami tega člena določi pogoje za izdajo in veljavnost potrdila.

8. Nič v tej konvenciji ne predstavlja preprečevanja državi pogodbenici, da bi se opirala na podatke, ki jih je dobila od drugih držav, Organizacije ali drugih mednarodnih organizacij, o finančnem položaju ponudnikov zavarovanja ali finančnega jamstva za namene te konvencije. V takih primerih država, ki se opira na take podatke, ni razbremenjena odgovornosti kot država, ki izdaja potrdilo, skladno z odstavkom 2.

9. Potrdila, ki jih izda ali potrdi organ države pogodbenice, sprejmejo druge države pogodbenice za namene te konvencije in jih obravnavajo, kot da imajo enako veljavo kot potrdila, ki so jih izdale ali potrdile same, četudi so bila izdana ali potrjena za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici. Država pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanje z državo, ki izdaja ali potrjuje potrdila, če meni, da zavarovatelj ali garant, naveden na potrdilu o zavarovanju, ni finančno sposoben izpolniti obveznosti, ki jih nalaga ta konvencija.

10. Vsakršen zahtevek za nadomestilo škode zaradi onesnaženja se lahko vloži neposredno proti zavarovatelju ali drugi osebi, ki daje finančno jamstvo za odgovornost registriranega lastnika glede škode zaradi onesnaženja. V takem primeru lahko toženec uveljavlja sredstva obrambe (razen stečaja ali likvidacije lastnika ladje), do katerih bi bil upravičen lastnik ladje, vključno z omejitvijo skladno s členom 6. Nadalje, tudi če lastnik ladje ni upravičen do omejitve odgovornosti skladno s členom 6, lahko toženec omeji odgovornost na znesek, ki je enak znesku zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, ki ga je treba vzdrževati skladno z odstavkom 1. Nadalje lahko toženec uveljavlja sredstva obrambe, da je škoda zaradi onesnaženja nastala zaradi namerne kršitve lastnika ladje, toda toženec ne vloži nobenega drugega ugovora, do katerega bi bil lahko upravičen v sodnih postopkih, ki bi jih lastnik ladje začel proti tožencu. Toženec ima v vsakem primeru pravico zahtevati od lastnika ladje, da se pridruži postopku.

11. Država pogodbenica dovoli ladji, ki pluje pod njeno zastavo in za katero se uporablja ta člen, obratovanje le takrat, ko je bilo izdano potrdilo skladno z odstavki 2 ali 14.

12. Ob upoštevanju določb tega člena vsaka država pogodbenica skladno s svojo nacionalno zakonodajo zagotovi, da velja v obsegu odstavka 1 zavarovanje ali drugo jamstvo za vsako ladjo, katere bruto tonaža je večja od 1000, ne glede na kraj registracije, ki vpluje v pristanišče ali izpluje iz pristanišča na njenem ozemlju ali pa pripluje do morske postaje v njenem teritorialnem morju ali odpluje od nje.

13. Ne glede na določbe odstavka 5 lahko država pogodbenica obvesti glavnega tajnika, da za namene odstavka 12 ladjam ni treba hraniti potrdila iz odstavka 2 na krovu ali pa ga predložiti, ko vplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih ali pa priplujejo do morske postaje na njenem ozemlju ali odplujejo od nje, če je država pogodbenica, ki izda potrdilo, ki se ga zahteva v odstavku 2, obvestila glavnega tajnika, da hrani podatke v elektronski obliki in so dostopni vsem državam pogodbenicam, s čimer potrjuje obstoj potrdila in omogoča državam pogodbenicam, da se razrešijo svojih obveznosti na podlagi odstavka 12.

14. Če se ne vzdržuje zavarovanja ali finančnega jamstva za ladjo, ki je v lasti države pogodbenice, se določbe tega člena v povezavi s tem ne uporabljajo za tako ladjo, ladja pa hrani potrdilo, ki ga izda ustrezni organ države, v kateri je ladja registrirana, v katerem je navedeno, da je ladja v lasti omenjene države in da je odgovornost ladje pokrita v mejah, predpisanih skladno z odstavkom 1. Tako potrdilo je čim bolj podobno predpisanemu vzorcu iz odstavka 2.

15. Država lahko v času ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa k tej konvenciji ali kadar koli kasneje izjavi, da se tega člena ne uporablja za ladje, ki plujejo izključno na območju omenjene države iz člena 2(a)(i).