1. Vsaka država pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje pristojnosti glede kaznivih dejanj iz 2. člena, kadar:
(a)
je kaznivo dejanje storjeno na ozemlju te države;
(b)
je kaznivo dejanje storjeno na ladji, ki pluje pod zastavo te države, ali na letalu, ki je v času storitve kaznivega dejanja registrirano po predpisih te države;
(c)
kaznivo dejanje stori državljan te države.
2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo pristojnost tudi glede kaznivega dejanja:
(a)
katerega namen ali posledica je bila storitev kaznivega dejanja iz pododstavka (a) ali (b) prvega odstavka 2. člena na ozemlju te države ali proti državljanu te države;
(b)
katerega namen ali posledica je bila storitev kaznivega dejanja iz pododstavka (a) ali (b) prvega odstavka 2. člena proti njenemu državnemu ali vladnemu objektu v tujini, vključno z diplomatskimi ali konzularnim prostori te države;
(c)
katerega namen ali posledica je bila storitev kaznivega dejanja iz pododstavka (a) ali (b) prvega odstavka 2. člena z namenom, da se država skuša prisiliti v izvršitev ali opustitev nekega dejanja;
(d)
kadar je kaznivo dejanje storila oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju te države;
(e)
kadar je kaznivo dejanje storjeno na letalu, ki ga uporablja vlada te države.
3. Ob ratifikaciji, sprejetju, potrditvi konvencije ali pristopu k njej vsaka država pogodbenica obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov o pristojnosti, vzpostavljeni v skladu z drugim odstavkom. Ob kakršni koli spremembi ta država takoj obvesti generalnega sekretarja.
4. Vsaka država pogodbenica prav tako sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje pristojnosti glede kaznivih dejanj iz 2. člena tudi v primerih, ko je domnevni storilec na njenem ozemlju in ga ne izroči nobeni od držav pogodbenic, ki so vzpostavile svojo pristojnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom.
5. Kadar več držav pogodbenic uveljavlja svojo pristojnost glede kaznivih dejanj iz 2. člena, si te države pogodbenice prizadevajo primerno uskladiti svoja ravnanja, zlasti v zvezi s pogoji za kazenski pregon in načini medsebojne pravne pomoči.
6. Ne glede na splošna načela mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje izvajanja kazenske pristojnosti, ki jo država pogodbenica vzpostavi v skladu s svojo notranjo zakonodajo.