Spodaj navedeni izrazi imajo po tem pravilniku tale pomen:
1)
električni postroj je sestav vseh montiranih elektroenergetskih in telekomunikacijskih naprav ter vseh signalnih, zaščitnih, kontrolnih in drugih električnih instalacij, vštevši električno orodje, ki imajo skupen namen oziroma so namenjeni za enoten tehnološki proces;
2)
električne naprave so vsa obratovalna sredstva, ki so namenjena za pridobivanje električne energije ali uporabljajo električno energijo za svoje obratovanje (na primer: naprave za proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije, kakor tudi naprave za napajanje z energijo);
3)
električne instalacije so sestav vseh vodov in instalacijskega pribora, vštevši razdelilne table s pripadajočimi napravami, ki so namenjene za razdelitev električne energije posameznim porabnikom;
4)
eksplozijsko varen električni postroj (Eks-postroj) je postroj, ki pri pravilni montaži in uporabi v mejah svojih nazivnih vrednosti ne povzroči v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli način vžiga eksploziva v prostorih, ki so ogroženi od eksplozivov;
5)
eksplozijsko zaščitne električne naprave (S-naprave) so električne naprave, ki pri pravilni montaži in uporabi v mejah svojih nazivnih vrednosti ne povzročijo vžiga eksplozivne zmesi;
6)
od zraka znatno lažji plini so plini, katerih specifična teža znaša največ polovico specifične teže zraka;
7)
eksplozivna zmes je zmes vnetljivega plina, pare ali prahu z zrakom, v kateri se gorenje hitro razširja in lahko s tem ob določenih pogojih povzroči eksplozijo;
8)
stehiometrična zmes je zmes, v kateri je prav toliko plina in kisika, kolikor je potrebno, da popolnoma zgori brez odvečnega plina oziroma kisika;
9)
spodnja meja eksplozivnosti je določen najmanjši prostorninski del (odstotek) plina oziroma pare, ki tvori z zrakom eksplozivno zmes;
10)
zgornja meja eksplozivnosti je določen največji prostorninski del (odstotek) plina oziroma pare, ki z zrakom še tvori eksplozivno zmes;
11)
pojav povečanega tlaka je pojav, ki izhaja od eksplozije plina v okrovu ali delu okrova, v katerem še ni nastal začetni vžig;
12)
plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri se iz tekočine razvija para v tolikšni količini, da se pomešana z zrakom lahko vname, če se nad površino tekočine pojavi plamen;
13)
temperatura vžiga (točka samovžiga) vnetljive snovi je najnižja temperatura, pri kateri se ta snov v obliki plina, pare, meglice ali prahu, pomešana z zrakom lahko vname ali eksplodira brez tujega vžigalnega vira;
14)
temperatura tlenja usedlega prahu je najnižja temperatura na površini segrete podlage, pri kateri se 5 mm debela plast usedlega prahu razplamti, vzvrtinči in vžge. Temperatura tlenja se znižuje z naraščanjem debeline prašne plasti;
15)
mejna temperatura je najvišja dopustna temperatura, do katere se sme segreti naprava;
16)
nadtemperatura je razlika med temperaturo naprave in temperaturo obdajajočega jo prostora v istem času;
17)
S-komisija je stalna strokovna komisija, ki je pristojna za preizkušanje S-naprav in za izdajanje atestov o njihovi brezhibnosti;
18)
črke "Eks" so kratica in označba na eksplozijsko varnih električnih postrojih, napravah in instalacijah, namenjenih za prostore, v katerih se dela z eksplozivi;
19)
črka "S" je kratica in označba eksplozijske zaščite. Označba (S) I označuje eksplozijsko zaščito električnih naprav v rudnikih. Označba (S) II označuje eksplozijsko zaščito električnih naprav na nadzemnih mestih;
20)
črka "(S) - preizkušeno" je kratica in označba, da je eksplozijska zaščita preizkušena;
21)
zaščita v najširšem pomenu besede je zapiranje električnih naprav v okrove, ki daje potrebno varstvo pred vdorom tujkov, vode in prahu. Ta zaščita se označuje s črkama "IP" in karakteristično številko, ki je sestavljena iz dveh številk, za črkovno označbo. Prva kaže tip zaščite pred vdorom tujkov in prahu ter tip zaščite pred deli pod napetostjo, druga pa tip zaščite pred vdorom vode. Pomen posameznih karakterističnih številk je pojasnjen v dodatkih 1 in 2, ki sta objavljena skupaj s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del;
22)
zaščita v okrovih je zaščita električnih naprav, ki so v okrovu in so zaščitene pred možnim namernim ali nasilnim dotikom delov pod napetostjo;
23)
zaščita z zapiranjem je zaščita pred možnim dotikom delov pod napetostjo, z opozorilom, ki se dene na pokrov okrova ali priključne komore;
24)
zaščita z blokiranjem pred namernim dotikom je blokada, katere delovanje je mogoče odstraniti z navadnim orodjem;
25)
zaščita z blokiranjem pred nasilnim dotikom je blokada, katere delovanje je mogoče odstraniti samo s posebnim orodjem ali z nasilno poškodbo;
26)
neprodorni oklop (JUS N.S8.101) je zaščita delov električnih naprav, zaprtih v oklopu okrova, ki mora zdržati tlak eksplozije brez poškodb in prenosa eksplozije na zunanjo zmes;
27)
povečana varnost (JUS N.S8.201) je zaščita, ki se doseže s posebno izdelavo električne naprave tako, da je pri normalnem obratovanju otežkočeno nastajanje okvar, ki bi lahko povzročale iskre, električne obloke ali pa segrevanje nad dopustne meje;
28)
lastna varnost (JUS N.S8.301) je zaščita, ki se doseže s posebno izdelavo električne naprave tako, da ne morejo ne iskra in ne termični pojavi, ki bi lahko nastali v sami napravi ali v njenem tokokrogu, pri normalnih obratovalnih razmerah ali pa zaradi okvare priključne naprave vžgati eksplozivne zmesi, vzvrtinčenega drobnega vnetljivega prahu ali prahu eksploziva, v katerih prisotnosti se naprava oziroma tokokrog uporablja;
29)
polnjenje s trdnimi snovmi (JUS N.S8.401) je zaščita, pri kateri se deli električne naprave obložijo s trdnimi snovmi v obliki kompaktnih ali peščenih mas tako, da ne morejo vžgati eksplozivnih zmesi;
30)
polnjenje s tekočinami (JUS N.S8.501) je zaščita, pri kateri se deli električne naprave denejo v zaščitno tekočino tako, da eksplozivne zmesi ne morejo do njih;
31)
polnjenje s plini (JUS N.S8.601) je zaščita, pri kateri se okrov z deli električne naprave napolni z negorljivim (inertnim) plinom ali zrakom tako, da eksplozivna zmes ne more priti v okrov;
32)
posebna vrsta zaščite (JUS N.S8.901) je zaščita električnih naprav, s katero se preprečuje vžig eksplozivnih zmesi z zaščitnimi ukrepi, ki niso navedeni v veljavnih predpisih; take ukrepe dovoljuje S-komisija;
33)
s prostori oziroma prostorom, ogroženim od eksplozivov, so mišljeni:
a)
obratovališča v stavbah, v katerih utegnejo pri proizvodnji, obdelavi, predelavi, hrambi in spravljanju eksplozivov ali eksplozivnih snovi električna obratovalna sredstva oziroma postroji povzročiti vžig (na primer: delovni prostori, sušilnice, skladišča ali deli takih prostorov idr.);
b)
prostori, ki so zvezani s prostori, omenjenimi pod a), z vrati, okni, odprtinami zidov, raznimi kanali idr. ali utegnejo s slednjimi priti v zvezo, če lahko vanje vdro prah, sublimati ali hlapi eksplozivnih snovi v ogrožajočih količinah;
c)
ograjeni prostori na prostem, v katerih se proizvaja, obdeluje, predeluje, hrani ali je v njih spravljen eksploziv ali eksplozivna snov in utegnejo električni postroji v njih povzročiti vžig;
34)
zaprti prostori so prostori v stavbah ali zaprta mesta, ki niso trajno odprta proti prostemu prostoru;
35)
polodprti prostori so prostori, skozi katere lahko prosto in naravno kroži zrak. Omenjeni prostori imajo lahko streho za zaščito pred neurjem in so lahko ograjeni z žično mrežo, z zaprtimi stranskim zidovi z vzdolžnimi odprtinami (spodaj in zgoraj ipd.) s tem, da konstrukcija strehe in ograja ne preprečujeta dostopa zraku v vsak del in skozi vsak del notranjega prostora;
36)
cona nevarnosti 0 je prostor ali zaprt prostor, v katerem so vnetljive ali eksplozivne substance plinov, pare ali vnetljivih tekočin trajno navzoče v koncentraciji med spodnjo in zgornjo mejo eksplozivnosti;
37)
cona nevarnosti 1 je prostor, v katerem se vnetljive ali eksplozivne substance plinov, pare in vnetljivih tekočin uporabljajo, v katerem se z njimi dela ali pa so v njem spravljene, njihove eksplozivne ali vnetljive koncentracije pa lahko povzročijo nevarnost med normalnim obratovanje ali delom;
38)
cona nevarnosti 2 je prostor, v katerem se vnetljive ali eksplozivne substance plinov, pare ali vnetljivih tekočin uporabljajo, v katerem se z njimi dela ali pa so v njem spravljene, vendar so pod tako kontrolo, da morejo le v nenormalnih okoliščinah povzročiti nevarne koncentracije;
39)
čas tE je čas, v katerem je v napravi dovoljen največji električni tok, ki se lahko pojavi med obratovanjem, ne da bi bila prekoračena njena temperatura;
40)
tokovno razmerje IA/IN je razmerje med zagonskim tokom IA in nominalnim tokom IN, pri čemer se meri tok IA takoj, ko se praktično konča prehodni pojav;
41)
minimalni tok vžiga je najmanjši tok, pri katerem lahko iskra v ustreznih pogojih ob določeni verjetnosti vžiga vžge najbolj vnetljivo eksplozivno zmes;
42)
minimalna energija vžiga je najmanjša energija, ki lahko v ustreznih pogojih in ob določeni verjetnosti vžiga vžge najbolj vnetljivo eksplozivno zmes;
43)
površinska razdalja (prevodna steza) je minimalna razdalja med neizoliranimi deli pod napetostjo, merjenimi ob površini izolatorja;
44)
zračna razdalja je najkrajša pot, merjena z razpeto nitjo, po kateri lahko nastane prehod toka ali preboj;
45)
zaščitna reža je mesto, kjer se stikajo pripadajoče površine različno med seboj sestavljenih delov okrova, na katerem se pojavlja plamen eksplozije od notranje na zunanjo stran;
46)
dolžina zaščitne reže je najkrajša dolžina reže, vzdolž katere je določena širina reže, in se meri od notranje do zunanje strani neprodornega oklopa okrova;
47)
širina zaščitne reže je presledek med pripadajočima površinama, ki tvorita to režo. Za valjaste površine je širina reže razlika med dvema pripadajočima premeroma;
48)
maksimalna eksperimentalna zaščitna reža je reža, katere dimenzije so dobljene s posebej določenimi eksperimenti;
49)
maksimalna statistična zaščitna reža je reža iz 47. točke tega člena, za katero je bila uporabljena teorija statistike;
50)
maksimalno dopustna obratovalna reža je reža, katere velikosti med uporabo naprave v obratovanju nikakor ne smejo biti prekoračene;
51)
maksimalna reža je najširša reža, ki jo je mogoče predvideti pri konstrukciji in izdelavi naprav.