Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o zaščiti rejnih živali
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 51-2767/2010, stran 7592 DATUM OBJAVE: 28.6.2010
RS 51-2767/2010
2767. Pravilnik o zaščiti rejnih živali
Na podlagi prve alinee 40. člena in za izvrševanje 7., 8. in 9. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi drugega, tretjega in petega odstavka 8. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o zaščiti rejnih živali
o zaščiti rejnih živali
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito rejnih živali in postopek registracije hlevov za rejo kokoši nesnic v skladu z:
-
Direktivo Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L št. 221 z dne 8. 8. 1998, str. 23), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (UL L št. 122 z dne 16. 5. 2003, str. 1);
-
Direktivo Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L št. 203 z dne 3. 8. 1999, str. 53), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L št. 122 z dne 16. 5. 2003, str. 1);
-
Direktivo Komisije št. 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2002, str. 44), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2006/83/ES z dne 23. oktobra 2006 o prilagoditvi Direktive 2002/4/ES o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 362 z dne 20. 12. 2006, str. 97);
-
Direktivo Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L št. 182 z dne 12. 7. 2007, str. 19);
-
Direktivo Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L št. 10 z dne 15. 1. 2009, str. 7) ter
-
Direktivo Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L št. 47 z dne 18. 2. 2009, str. 5).
(2)
S tem pravilnikom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1140/2009 z dne 20. novembra 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) (UL L 312 št. z dne 27. 11. 2009, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES) in
-
Uredbe Komisije (ES) št. 589/2008 z dne 23. junija 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca (UL L št. 163 z dne 24. 6. 2008, str. 6), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 598/2008 z dne 24. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 589/2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 589/2008/ES).
(3)
S tem pravilnikom se ureja izvajanje Odločbe Komisije z dne 14. novembra 2006 o minimalnih zahtevah za zbiranje podatkov med inšpekcijskimi pregledi proizvodnih enot, kjer se gojijo nekatere rejne živali (UL L št. 314 z dne 15. 11. 2006, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2006/778/ES).
(4)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za vse rejne živali, vključno z ribami, dvoživkami in plazilci.
(5)
Ta pravilnik se ne uporablja za:
a)
prostoživeče živali v naravnem okolju;
b)
živali na tekmovanjih, razstavah, kulturnih ali športnih dogodkih oziroma prireditvah ali aktivnostih;
c)
hišne živali;
d)
poskusne živali;
e)
nevretenčarje.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
objekt je zgradba na gospodarstvu, v katerem se vzrejajo ali redijo rejne živali;
2.
tele je govedo do šestega meseca starosti;
3.
prašič je žival vrste Sus scrofa, katerekoli starosti, ki je namenjena za razmnoževanje ali pitanje;
4.
svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
5.
mladica je spolno dozorela samica prašiča, ki še ni prasila;
6.
breja svinja je samica prašiča med perinatalno dobo in odstavitvijo pujskov;
7.
merjasec je spolno dozorel samec prašiča, namenjen za razmnoževanje;
8.
sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
9.
tekači so prašiči od odstavitve do desetega tedna starosti;
10.
pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;
11.
jata je skupina piščancev za prirejo mesa ali skupina kokoši nesnic, ki so naseljene v enem objektu na gospodarstvu in se tam nahajajo istočasno;
12.
kokoši nesnice so kokoši vrste Gallus gallus, ko dosežejo zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc, ki niso namenjena za valjenje;
13.
gnezdo je ločen prostor za nesenje jajc za posamezno kokoš ali za skupino kokoši (skupinsko gnezdišče), katerega tla ne smejo biti iz žične mreže, ki bi prišla v stik s kokošmi;
14.
nastilj za kokoši nesnice je kakršenkoli krhek material, ki lahko zadosti etološkim potrebam kokoši;
15.
uporabna površina za kokoši nesnice je kokošim nesnicam neomejeno dostopna površina, ki mora biti široka vsaj 30 cm, z maksimalnim nagibom tal 14% in z višino vsaj 45 cm. Površina gnezda oziroma skupinskih gnezdišč se ne šteje za uporabno površino;
16.
piščanec je žival vrste Gallus gallus za prirejo mesa;
17.
uporabna površina za pitovne piščance je piščancem neomejeno dostopna talna površina z nastiljem, če predpisi Evropske unije ne določajo drugače;
18.
gostota naseljenosti piščancev pomeni skupno živo težo piščancev, ki so hkrati v hlevu, na kvadratni meter uporabne površine (kg/m2);
19.
delež dnevnih izgub pomeni število piščancev, ki so poginili v objektu istega dne, vključno s piščanci, izločenimi iz reje zaradi bolezni ali drugih razlogov, deljeno s številom vseh piščancev, ki so ta dan v objektu, pomnoženo s 100 (odstotek);
20.
kumulativna izguba pomeni vsoto deležev dnevnih izgub;
21.
imetnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik živali in je trajno ali začasno odgovorna za živali;
22.
gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, kjer so ali se redno redijo živali.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA VSE REJNE ŽIVALI
3. člen
(splošno)
To poglavje ureja splošne pogoje, ki veljajo za vse rejne živali, vključno z ribami, dvoživkami in plazilci, če III. poglavje tega pravilnika za posamezne vrste živali ne določa drugače.
4. člen
(skrbnik živali in osebje)
(1)
Skrbnik živali mora storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi oskrbi. Preprečevati mora vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju.
(2)
Za živali mora skrbeti primerno število ljudi z ustreznim znanjem, usposobljenostjo ter odgovornim odnosom do živali. Usposobljenost skrbniki dokazujejo z ustreznimi dokazili.
5. člen
(pregledi)
Za vsakodnevni nadzor, ki ga opravlja skrbnik živali, morajo biti zagotovljeni pogoji za potrebne preglede, vključno z zadostno osvetlitvijo objekta, tako da je možno opraviti pregled živali ob vsakem času.
6. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
(1)
Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in zagotoviti ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.
(2)
Skrbnik živali mora zagotoviti bolnim, poškodovanim in onemoglim živalim ločeno namestitev v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem, kadar je potrebno.
7. člen
(vodenje evidence)
(1)
Skrbnik živali mora redno voditi evidenco o poginih živali, ki jih odkrije pri vsakem pregledu. Evidenca mora vsebovati najmanj datum pregleda in število poginulih živali oziroma identifikacijsko oznako živali.
(2)
Evidenco iz prejšnjega odstavka mora skrbnik živali hraniti najmanj tri leta od zadnjega vpisa ter jo je dolžan na zahtevo predložiti uradnemu veterinarju na vpogled.
8. člen
(svoboda gibanja)
(1)
Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje ali poškodbe živali.
(2)
Če je žival stalno ali redno privezana ali zaprta, ji je treba zagotoviti dovolj prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami.
9. člen
(objekti)
(1)
Materiali za gradnjo objektov, prostorov za nastanitev, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za temeljito čiščenje in razkuževanje.
(2)
Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali.
(3)
Toplota, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracija plinov, higiena in intenzivnost hrupa v prostorih, kjer so živali, morajo ustrezati njihovi vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter higienskim pogojem.
(4)
Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Kjer ni dovolj naravne svetlobe, mora biti zagotovljena primerna umetna svetloba. V primeru uporabe umetne svetlobe je treba določiti čas za počitek, ko morajo biti živali v temi.
(5)
Električna napeljava oziroma električno orodje mora biti nameščeno tako, da ne predstavlja nevarnosti za živali.
10. člen
(živali, nastanjene izven objektov)
Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom ali soncem in suh prostor oziroma suho mesto za počitek.
11. člen
(tehnična oprema)
(1)
Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehnična oprema v objektih enkrat dnevno pregledana. Morebitne okvare morajo biti odpravljene v najkrajšem času. Do popravila morajo biti zagotovljeni pogoji za zagotavljanje zdravja in dobrobiti živali.
(2)
V primeru umetnega prezračevanja objektov mora biti zagotovljen alarmni sistem, ki opozarja skrbnika živali na okvaro v prezračevalnem sistemu. Alarmni sistem mora biti redno vzdrževan in preizkušen v skladu z navodili proizvajalca. Zagotovljen mora biti rezervni sistem zračenja, ki zadošča za ohranitev zdravja in dobrobiti živali do odprave napake na osnovnem sistemu.
12. člen
(krma, voda in druge snovi)
(1)
Skrbnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanje etoloških potreb ob krmljenju.
(2)
Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.
(3)
Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.
(4)
Krma mora izpolnjevati zahteve iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109).
(5)
Živali morajo imeti dostop do krme v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.
13. člen
(reja in postopki z živalmi)
(1)
Reja in postopki z živalmi, ki lahko povzročijo živalim nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na dobrobit živali, vključno z zdravjem, so prepovedani. Izjemoma je dovoljeno izvajati določene postopke, ki predstavljajo za žival kratkotrajno obremenitev, vendar pa ne povzročajo trajnih poškodb.
(2)
Živali se sme rediti le, če je na osnovi njihovega genotipa ali fenotipa možno pričakovati, da to ne škoduje njihovemu zdravju in dobrobiti.
14. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1)
Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) pripravi letni program inšpekcijskih pregledov statistično reprezentativnega vzorca števila živali oziroma različnih sistemov rej. Poročila o opravljenih inšpekcijskih pregledih za preteklo leto pripravijo območni uradi VURS na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika, in jih do konca marca tekočega leta posredujejo glavnemu uradu VURS.
(2)
Pregledi iz prejšnjega odstavka se lahko opravijo sočasno z izvajanjem drugih predpisanih pregledov.
(3)
VURS na obrazcu, ki je predpisan z Odločbo 2006/778/ES, pripravi poročilo, v katerem predstavi rezultate inšpekcijskih pregledov iz prvega odstavka tega člena in ga vsako leto pošlje Evropski komisiji.
III. POSEBNI POGOJI ZA POSAMEZNE VRSTE REJNIH ŽIVALI
1. Zaščita telet v reji
15. člen
(prepoved privezovanja telet)
(1)
Telet se ne sme privezovati.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je dopustno teleta privezati v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot za eno uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Priveze je treba redno pregledovati in prilagajati.
16. člen
(namestitev telet)
(1)
Individualni boksi za teleta, razen boksov za bolna teleta, morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med seboj vidijo in dotikajo.
(2)
Širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka višini vihra teleta, dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka dolžini teleta od konice nosu do sednične grče, pomnoženi s faktorjem 1,1.
(3)
Na gospodarstvih z več kot pet teleti morajo biti teleta, starejša od osem tednov, nameščena v skupinah. Vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez težav obračajo, vstajajo, legajo in negujejo. Minimalna neovirana talna površina, ki jo mora imeti vsako tele v skupini, je najmanj 1,5 m2 za vsako tele z manj kot 150 kg žive teže, najmanj 1,7 m2 za vsako tele od 150 do 220 kg žive teže, ter 1,8 m2 za vsako tele z 220 kg žive teže ali več.
(4)
Teleta iz prejšnjega odstavka se lahko namesti v individualne bokse v primerih, kadar veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi zdravstvenih ali etoloških zahtev.
(5)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za sesna teleta, ki so ob materi.
17. člen
(osvetlitev)
(1)
Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi. Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80 lux. V primeru umetne osvetlitve mora ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure.
(2)
Na voljo mora biti dovolj močan vir svetlobe, ki omogoča pregled telet ob vsakem času.
18. člen
(pregled telet)
(1)
Teleta v objektu morajo biti vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo skrbnika živali.
(2)
Teleta, ki so nameščena izven objekta, morajo biti vsaj enkrat dnevno pod kontrolo skrbnika živali.
19. člen
(boksi, oprema, posoda)
(1)
Bokse, opremo in posodo, ki se uporabljajo za teleta, je treba redno čistiti in razkuževati, da se prepreči prenos bolezni.
(2)
Blato, urin ter polito, nepoužito ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati, da se prepreči prenos bolezni.
20. člen
(tla)
(1)
Tla morajo biti takšna, da teletom ne povzročajo poškodb, bolezni in neugodja.
(2)
Teleta morajo imeti ves čas neomejen dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na teleta.
(3)
Teletom, mlajšim od dveh tednov (z izjemo sesnih telet ob materah na paši), je treba zagotoviti primeren čist, suh in zdravju telet neškodljiv nastilj.
21. člen
(napajanje in krmljenje)
(1)
Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
(2)
Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno stopnjo krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
(3)
Teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti ponujeno mrvo primerne kakovosti tako, da jo lahko zauživajo, kadar želijo. V obdobju od osmega do 20. tedna starosti se količina mrve zvišuje od 50 g na 250 g na dan.
(4)
Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
(5)
Teleta morajo biti krmljena najmanj dvakrat dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme.
(6)
Teleta morajo imeti dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin.
(7)
V primeru visoke zunanje temperature ali pri bolnih teletih mora biti sveža in čista pitna voda ves čas na razpolago.
(8)
Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena, nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme minimalna.
(9)
Tele mora prejeti goveji kolostrum čim prej po rojstvu, ne pozneje kot v prvih šestih urah življenja.