13. člen
Pravica do dajatev v primeru začasnega prebivanja na ozemlju druge pogodbenice
(1)
Oseba, ki ima pravico do storitev po zakonodaji ene pogodbenice, prejema te storitve v času svojega začasnega prebivanja na ozemlju druge pogodbenice, če njeno stanje zahteva nujno zdravljenje.
(2)
Za osebe iz točk c) in d) 9. člena in 10. člena ter za njihove družinske člane, ki jih spremljajo, pa se uporabljajo določbe prvega odstavka za vsako zdravstveno stanje, ki zahteva storitve med njihovim začasnim prebivanjem na ozemlju pogodbenice, na katerem delajo, ali pod zastavo katere pluje ladja, na kateri delajo.
(3)
Za osebo, ki ima pravico do storitev po zakonodaji ene pogodbenice in začasno prebiva v drugi pogodbenici zaradi študija, se uporabijo določbe prvega odstavka za vsako zdravstveno stanje, ki zahteva storitve med njenim začasnim prebivanjem na ozemlju te pogodbenice.
(4)
Storitve nudi nosilec v kraju začasnega prebivanja po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, predvsem glede obsega in načina uveljavljanja storitev; vendar pa trajanje zagotavljanja teh storitev določa zakonodaja pristojne pogodbenice.
(5)
Razen v nujnih primerih mora pristojni nosilec dati dovoljenje za odobritev protez in pripomočkov večje vrednosti, katerih seznam je priložen splošnemu dogovoru o izvajanju iz 40. člena.
(6)
Denarne dajatve v primeru bolezni ali materinstva neposredno zagotavlja pristojni nosilec, h kateremu spada upravičenec, po določbah zakonodaje, ki jo uporablja.