4. člen
Razlastitev
1. Naložbe vlagateljev ene pogodbenice se na ozemlju pogodbenice prejemnice ne smejo razlastiti, nacionalizirati ali se v zvezi z njimi sprejeti drugi ukrepi z enakim učinkom, kot ga ima razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju “razlastitev”), razen če so v javnem interesu, na nediskriminacijski podlagi v skladu z zakonitim postopkom in za takojšnje, učinkovito in ustrezno nadomestilo.
2. Tako nadomestilo je enako pošteni tržni vrednosti razlaščene naložbe v času, tik preden je razlastitev postala znana (v nadaljevanju “datum vrednotenja”).
3. Taka poštena tržna vrednost je izražena v prosto zamenljivi valuti na podlagi tržnega menjalnega tečaja, ki za to valuto velja na datum vrednotenja. Nadomestilo vključuje tudi obresti po trimesečni londonski medbančni obrestni meri (LIBOR) od dneva razlastitve do dneva dejanskega plačila.
4. Vlagatelj, katerega naložbe so razlaščene, ima pravico zahtevati, da sodni ali drug pristojni organ te pogodbenice takoj pregleda njegov primer in vrednotenje njegovih naložb v skladu z načeli iz tega člena.