13. člen
(dodatek za zahtevnost dela v tujini)
(1)
Dodatek za zahtevnost dela v tujini je del plače, ki pripada napoteni osebi zaradi:
(2)
Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi tako, da se vrednost 1. plačnega razreda iz plačne lestvice, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, pomnoži s količnikom posameznega delovnega mesta, naziva ali funkcije v tujini, ki se določi ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka. Količnike iz prejšnjega stavka določi vlada, pri čemer najvišja vrednost količnika ne presega 7.
(3)
Delo v manj ugodnem delovnem času (delo preko polnega delovnega časa, delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, delo v deljenem delovnem času, delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, izmensko delo), pripravljenost na domu v okviru zakonskih omejitev in dodatek za stalnost so upoštevani pri določitvi dodatka za zahtevnost dela v tujini.
(4)
Ne glede na drugi odstavek tega člena se dodatek za zahtevnost dela v tujini za delovna mesta in nazive v obveščevalnih in varnostnih službah določi s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.
(5)
Napotena oseba ni upravičena do dodatka za zahtevnost dela v tujini v naslednjih primerih: