(1)
Nesoglasja, ki lahko nastanejo pri razlagi in uporabi tega sporazuma, se rešujejo predvsem v razpravah med prizadetimi državami.
(2)
Če nesoglasij ni mogoče razrešiti v takih razpravah v enem mesecu od prvega sporočila, prizadete države predložijo zadevo:
(a)
neodvisni osebi po svoji izbiri, da bi dosegle hitro in avtoritativno odločitev, ki jo je treba spoštovati in v kateri so lahko, če je to primerno, navedeni določeni roki za ukrepanje ali
(b)
v razrešitev Stalnemu skupnemu odboru, ki se ustanovi v skladu s 4. členom tega sporazuma.
(3)
Nesoglasja, ki lahko nastanejo v praksi pri razlagi izrazov, uporabljenih v tem sporazumu ali v katerem koli kasnejšem sporazumu, ki je potreben za uresničevanje prilog tega sporazuma, se lahko dodatno, na pobudo katere koli prizadete države predloži v obvezno strokovno razrešitev, ki jo izvede neodvisni strokovnjak (ki ne sme biti državljan nobene pogodbenice tega sporazuma); imenuje se s soglasjem vseh strank v sporu ali pa ga, če takega soglasja ni, imenuje predsednik Sodišča za spravo in arbitražo pri OVSE. Strokovnjak določi vsa postopkovna vprašanja po posvetu s strankami, ki so zaprosile za tako strokovno rešitev, če meni, da je to primerno, s trdnim namenom, da zagotovi hitro in učinkovito razrešitev nesoglasja.
(4)
Postopek, predviden v tretjem odstavku tega člena, je strogo omejen na razlago izrazov, ki se uporabljajo v omenjenih sporazumih, in strokovnjaku v nobenih okoliščinah ne dovoljuje, da določi praktično uporabo katerega koli od teh sporazumov. Omenjeni postopek se ne sme uporabljati zlasti za:
(a)
Dodatek tega sporazuma
(b)
1., 3. in 4. člen Priloge B
(c)
4. člen in prvi odstavek 5. člena Priloge C
(d)
6. člen Priloge D
(5)
Nič v prejšnjih odstavkih tega člena ne vpliva na pravice ali obveznosti pogodbenic tega sporazuma po kateri koli veljavni določbi, ki jih zavezuje glede reševanja sporov.