Mejni prehodi, poti in izletniške točke v smislu 1. člena sporazuma so:
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda Tromeja-Dreiländereck, kota 1508, med mejnima kamnoma XXVII/292 in XXVII/293 po gozdni poti do križišča za Lomiče in od tam bodisi ob meji med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo v Rateče ali čez Lomiče do mejnega prehoda Korensko sedlo – Wurzenpaß.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda Tromeja-Dreiländereck, kota 1508, med mejnima kamnoma XXVII/292 in XXVII/293 v Selče (Seltschach) in od tam naprej v Podklošter (Arnoldstein).
Na slovenskem ozemlju od planine Belce (Belitza Alm) do mejnega prehoda Sedlo Jepca – Jepca Sattel, kota 1438, naprej vzdolž državne meje do mejnega prehoda pri priključku poti ob nekdanji koči “Annahütte”, kota 1577, potem vzdolž državne meje do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XXVI/213.
Na avstrijskem ozemlju na mejnem prehodu pri mejnem kamnu XXVI/213 do vrha Kepe (Mittagskogel), kota 2143, od tod po poti do kote 2070, do koče Bertahütte in naprej do koče nad Arihovo pečjo (Arichwandhütte).
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda med mejnima kamnoma XXVI/32 in XXVI/33 do koče na Golici (Kahlkogelhütte), bodisi mimo Jekljevega sedla (Eckelesattel), naprej do Kleka (Hahnkogel), kota 1754, do sedla Rožca (Rosenbachsattel) ali po poti do sedla Medvedjak (Bärensattel) in od tam naprej do mejnega prehoda na vrhu Stola – Hochstuhlgipfel, kota 2238.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda pri koti 1586 med mejnima kamnoma XXVI/86 in XXVI/87 do koče na Rožci (Rosenkogelhütte) in naprej na planino Rožca (Rosenalm).
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda na vrhu Stola – Hochstuhlgipfel, kota 2238, do Prešernove koče (Preschern Hütte) in naprej do mejnega prehoda sedlo Belščica – Bielschitza Sattel, kota 1840, ter od tod do Belščice (Bielschitza), kota 1955.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda sedlo Belščica – Bielschitza Sattel, kota 1840, do Celovške koče (Klagenfurter Hütte), od tam po kolovozni poti do ovinka melišča severozahodno od kote 1448 in od tam bodisi preko melišča in po plezalni stezi do mejnega prehoda na vrhu Stola – Hochstuhlgipfel, kota 2238, ali do koče Stou Hütte, kota 960, in od tam dalje do mejnega prehoda sedlo Medvedjak – Bärensattel.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda Prelaz Ljubelj–Lioblpass po stari ljubeljski cesti do Sv. Ane, naprej do kraja Podljubelj in naprej preko planine Korošica (Alm Korošica) do mejnega prehoda Hanževo sedlo–Hainsch Sattel.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda Hanževo sedlo–Hainsch Sattel po markirani peš poti 651 ob meji do Hanževe krnice–Hainschkar, od tam po markirani peš poti 650 ob meji na Doujakovo sedlo, naprej proti zahodu do državne meje, vzdolž nje do stare ceste za Prelaz Ljubelj ter po cesti do mejnega prehoda Prelaz Ljubelj–Loiblpass.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda Hanževo sedlo – Hainsch Sattel na vrh Velikega vrha (Hochturm), kota 2088, od tam bodisi po gorski stezi do koče Dom na Kofcah in naprej do kraja Podljubelj ali do planine Korošice (Alm Korošica) in v zgornji del Spodnje ljubeljske doline ali od Velikega vrha (Hochturm) do planine Dolga njiva (Alm Dolga njiva) in od tod naprej do Košutnikovega Turna (Koschutnik Turm).
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda Košutnikov Turn – Koschutnik Turm, kota 2136, do koče “Koschutahaus” ali od mejnega prehoda na začetku gorske steze Avstrijskega turističnega kluba do koče “Koschutahaus” in od tam čez sedlo Pišenca (Pischenza Sattel) do mejnega prehoda Hanževo sedlo – Hainsch Sattel.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda Jezersko sedlo – Seeländer Sattel pri mejnem kamnu XXII/265 do Češke koče (Tschechische Hütte) ali od mejnega prehoda Savinjsko sedlo – Sanntaler Sattel, kota 2009, do Frišaufovega doma (Frischauf Hütte) skozi Logarsko dolino (Logartal) do odcepa ceste pod kapelo pri koti 735 in naprej po kolovozni poti do mejnega prehoda Pavličevo sedlo – Paulitschsattel.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda Pavličevo sedlo – Paulitschsattel bodisi mimo kmetije Paulitsch, do spodnjega Paulitscha, nato po zvezni cesti proti Beli (Bad Vellach) in od tod skozi Belsko Kočno (Vellacher Kotschna) ali od mejnega prehoda Pavličevo sedlo – Paulitschsattel po cesti do zvezne ceste na Jezerski vrh mimo kmetije Lesnik in od tam prav tako skozi Belsko Kočno (Vellacher Kotschna) mimo Meierhofa bodisi do mejnega prehoda Savinjsko sedlo – Sanntaler Sattel, kota 2009, ali do mejnega prehoda Jezersko sedlo – Seeländer Sattel pri mejnem kamnu XXII/265.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta pri mejnem kamnu XXII/11 po stezi mimo Potočke zijalke (Pototschnighöhle) in naprej po poti do vrha Olševe (Uschowa) ali po gorski poti mimo kmetije Rogar do cerkve Sv. Duha (Heiligengeistkirche), od tam po označeni poti do mejnega prehodnega mesta sedlo Svetega duha – Heiligengeistsattel med mejnima kamnoma XXII/32 in XXII/33.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta sedlo Svetega duha – Heiligengeistsattel do planinske koče pri Svetem duhu, po označeni poti v Zgornjo Savinjsko dolino do gostilne Firšt in od tam po cesti bodisi proti zahodu v Logarsko dolino do hotela Plesnik ali proti vzhodu v Solčavo. Od hotela Plesnik do planinske koče na Klemenčji jami čez Škarje in Planjavo na Kamniško sedlo, do koče na Okrešlju in nato čez Savinjsko sedlo (Sanntalersattel) in Jezersko sedlo (Seebergsattel) do Češke koče in od tam čez Štularjevo planino ali Ravensko Kočno na Jezersko in na mejni prehod Jezerski vrh – Seebergsattel. Od Solčave do koče na Grohatu in mimo kmetij Bukovnik in Prodnik po panoramski cesti do koče pri Svetem duhu in od tod nazaj na mejno prehodno mesto sedlo Svetega duha – Heiligengeistsattel.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta sedlo Svetega duha – Heiligengeistsattel med mejnima kamnoma XXII/32 in XXII/33 bodisi proti zahodu po označeni poti 611 do gostilne Kupitz, nato po poti 652 do zvezne ceste na Jezerski vrh in od tam naprej v Železno Kaplo (Bad Eisenkappel) ali proti vzhodu vzdolž državne meje po označeni poti 652 do mejnega prehodnega mesta pri mejnem kamnu XXII/11, od tam naprej do Vrat (Felsentore) in od tam na vrh, kota 1883, do mejnega prehodnega mesta pri mejnem kamnu XXII/3 ali po poteh 652 in 653 (Koroška obmejna pot) do deželne ceste proti Luži in naprej po poti 603 (Južna alpska pot) v Železno Kaplo (Bad Eisenkappel) in od tam po poti 603 (Pruggersteig) do koče nad Železno Kaplo in od tam po poti 608 (Eisenwurzenweg) do mejnega prehoda Jezerski vrh – Seebergsattel.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta med mejnima kamnoma XXI/22 in XXI/23 po dolini Koprivne ali čez Preval po dolini Tople v Črno, Podpeco, Štenge, Podkraj pri Mežici, na mejni prehod Mežica – Raunjak in od mejnega prehoda Pavličevo sedlo – Paulitschsattel do gostišča Majerhold in bodisi skozi Matkov kot v Logarsko dolino in Solčavo ter na panoramsko cesto, bodisi po panoramski cesti na Podolševo, Spodnje Sleme v dolino Koprivne in do mejnega prehodnega mesta med mejnima kamnoma XXI/22 in XXI/23.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehodnega mesta med mejnima kamnoma XXI/22 in XXI/23 na planino Lužo (Luscha Alm), naprej do deželne ceste za Lužo in naprej do Globasnice (Globasnitz), od tam bodisi proti vzhodu preko Bistrice nad Pliberkom (Feistritz ob Bleiburg) do deželne ceste v Libuče (Loibach) in po tej cesti do mejnega prehoda Mežica – Raunjak ali proti zahodu čez Podjuno (Jaunstein) do Miklavčevega (Miklauzhof) in do zvezne ceste za Jezerski vrh in po tej do Železne Kaple, od tam bodisi po deželni cesti za Luže do odcepa na planino Lužo (Luscha Alm) in od tam naprej do mejnega prehodnega mesta med mejnima kamnoma XXI/22 in XXI/23 ali vzdolž zvezne ceste na Jezerski vrh do odcepa ceste za Pavličevo sedlo – Paulitschsattel in mimo kmetije Lesnik do mejnega prehoda Pavličevo sedlo – Paulitschsattel.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda Knepsovo sedlo – Knieps Sattel pri mejnem kamnu XX/72, bodisi pod koto 2065 čez Kordeževo glavo (Kordeschkopf) do Doma na Peci (Schutzhaus auf der Petzen) ali čez Končnikov vrh (Kontschnik Gipfel), kota 2110, do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XX/87.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda Knepsovo sedlo – Knieps Sattel pri mejnem kamnu XX/72 do Sedmerih koč (Siebenhütten), od tu naprej čez Križe (Krischa) do Bistriškega vrha (Feistritzer Spitze), kota 2114, do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XX/87.
Na slovenskem ozemlju od mejnega prehoda med mejnima kamnoma XV/53 in XVI/1 do planinskega doma Košenjak in od tu mimo kapele Trije križi do mejnega prehoda Vič – Lavamünd.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega prehoda med mejnima kamnoma XV/53 in XVI/1 mimo koče Roßhütte naprej po gorski poti “Lavanttaler Höhenweg” čez Lorenzenberg do kmetije Juschki in od tu do mejnega prehoda Vič – Lavamünd.
Na slovenskem ozemlju od mejnega kamna XIV/87 do gostišča Primus in k cerkvi Sv. Jerneja (St. Bartholomäus), od tam ob državni meji mimo kmetije Hadernik do kmetije Osojnik in do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XIII/145.
Na avstrijskem ozemlju od mejnega kamna XIV/87 do kmetije Puschnigg, naprej ob državni meji mimo kmetije Sammernegg v kraj St. Lorenzen in od tam bodisi do mejnega kamna XIV/8, nato neposredno vzdolž državne meje do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XIII/145 ali po deželni cesti 655 do gostilne Temmel in nato mimo kmetije Panink do mejnega prehoda pri mejnem kamnu XIII/145.
Kot izletniške točke se lahko obiskuje:
na slovenskem ozemlju cerkev Sv. Jerneja (St. Bartholomäus) in gostišče Primus;
na avstrijskem ozemlju kraj St. Lorenzen, gostilno Silgener in gostilno Temmel.
Od mejnega kamna XIII/145 (v bližini kmetije Panink) do mejnega prehoda Radlje – Radlpaß, mejni kamen XIII/78, po tistih poteh na slovenskem in avstrijskem ozemlju, ki se pri mejnih kamnih XIII/145, XIII/142, XIII/140, XIII/134, XIII/131, XIII/126, XIII/115, XIII/107, XIII/82, XIII/78 stikajo z državno mejo oziroma jo sekajo ali vodijo vzdolž nje.
Dovoljeno je obiskovati naslednji izletniški točki:
na avstrijskem ozemlju cerkev Sv. Antona (St. Anton) in gostilno Kälberhansl.
Od mejnega prehoda Radlje – Radlpaß, mejni kamen XIII/78, do mejnega prehoda Remšnik – Oberhaag, mejni kamen XII/35, po tistih poteh na slovenskem in avstrijskem ozemlju, ki se pri mejnih kamnih XIII/78 do XIII/52, XIII/33, XII/137, XII/122, XII/121, XII/120, XII/102, XII/92, XII/90, XII/65, XII/62, XII/61, XII/60, XII/46, XII/45, XII/35 stikajo z državno mejo oziroma jo sekajo ali preko Klement Kogla, kota 1052, Kapunarja (Kapuner Kogel), Jäger Kreuza, kota 983, in cerkve Sv. Pankracija (St. Ponkratzen) vodijo vzdolž državne meje.
Dovoljeno je obiskovati naslednje izletniške točke:
na slovenskem ozemlju kraj Remšnik (Remschnigg), in sicer po poteh od mejnega kamna XII/89 ali mejnega kamna XII/83 do kote 834 in nato po poti preko kote 743, kakor tudi cerkev Sv. Pankracija (St. Ponkratzen);
na avstrijskem ozemlju gostilno Wutschnigg.
Od mejnega prehoda Remšnik – Oberhaag, mejni kamen XII/35, do gostilne oziroma mladinskega doma Pronintsch, mejni kamen XI/149, po tistih poteh na slovenskem in avstrijskem ozemlju, ki se pri mejnih kamnih XII/35, XII/23, XII/16, XII/3, XII/1, XI/297, XI/263, XI/261, XI/257, XI/235, XI/234, XI/228, XI/223, XI/215, XI/208, XI/206, XI/194, XI/184, XI/183, XI/180, XI/177, XI/168, XI/164, XI/157 stikajo z državno mejo oziroma jo sekajo ali preko kmetij Kefer, Tschermoneg, Wechtitsch, Isak in mejnega prehoda Kapla – Arnfels vodijo vzdolž državne meje.
Dovoljeno je obiskovati naslednjo izletniško točko:
na slovenskem ozemlju vas Zg. Kapla (Kappel) po poti od mejnega kamna XI/223 proti jugu preko kote 696.
Od gostilne oziroma mladinskega doma Pronintsch, mejni kamen XI/149, do mejnega prehoda Gradišče – Schloßberg, mejni kamen XI/54, po tistih poteh na slovenskem in avstrijskem ozemlju, ki se pri mejnih kamnih XI/147, XI/146, XI/139, XI/138, XI/134, XI/133, XI/131, XI/111, XI/100, XI/87, XI/83, XI/78, XI/74, XI/64, XI/54 stikajo z državno mejo oziroma jo sekajo ali preko kmetij Oblak, Serschen, Čekl, Tschanga in Oberer Muhri vodijo vzdolž državne meje.
Dovoljeno je obiskovati naslednjo izletniško točko:
na avstrijskem ozemlju gostilno oziroma mladinski dom Pronintsch.
Od mejnega prehoda Gradišče – Schloßberg, mejni kamen XI/54, do mejnega prehoda Duh na Ostrem vrhu – Großwalz, mejni kamen X/331, po tistih poteh na slovenskem in avstrijskem ozemlju, ki se pri mejnih kamnih XI/54, XI/36, XI/35, XI/32, XI/27, XI/21, XI/12, XI/6, XI/1, X/331 stikajo z državno mejo oziroma jo sekajo ali vodijo vzdolž nje.
Dovoljeno je obiskovati naslednje izletniške točke:
na slovenskem ozemlju cerkev in kraj Duh na Ostrem vrhu (Heiligen Geist) ter z žičnicami dostopno smučišče;
na avstrijskem ozemlju gostilni Waucher in Moser ter z žičnicami dostopno smučišče.”