TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se v delu, v katerem izpodbija obveznost plačila glavnice v višini 22.417,85 EUR (prej 5.372.213,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 1994 do 1. 1. 2002 ter zamudnih obresti v višini 2.862,67 EUR (prej 686.011,80 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 1996 do 1. 1. 2002, zavrne in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdi.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Da bi bil popis del lahko odločilen za dokazovanje, katere obveznosti je tožeča stranka s pogodbo prevzela, bi tožena stranka morala dokazati najprej, da so predloženi popisi del in predizmere sestavni del Osnovne pogodbe, sklenjene med investitorjem in toženo stranko, in bi kot taki lahko vplivali tudi na obseg prevzetih obveznosti tožeče stranke.

Določba pogodbe, v kateri sta se tožena stranka in investitor dogovorila, da je potrebno za dodatna dela skleniti aneks k pogodbi, ni mogoče podvesti pod določbo 2. odstavka 70. člena ZOR, po kateri pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Iz prej navedenega pogodbenega določila namreč ne izhaja, da sta pogodbeni stranki posebno obliko dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, temveč le, da je za dodatna dela potrebno skleniti aneks.