II. ČLEN
Obravnava po načelu največjih ugodnosti
1. Pogodbenici si v skladu z določbami Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), če se uporabljajo za obe pogodbenici, in z zakoni in predpisi obeh pogodbenic, priznavata obravnavo po načelu največjih ugodnosti za izdelke s poreklom z njunih ozemelj pri vseh zadevah, ki se nanašajo na:
a.
carine in druge dajatve s podobnim učinkom, ki se uvedejo na izvoz in uvoz ali v zvezi z njima, način plačila ter vse predpise in formalnosti v zvezi z izvozom in uvozom;
b.
pravila in formalnosti, povezane s carinjenjem;
c.
vse notranje davke ali druge notranje dajatve kakršne koli vrste, ki se uvedejo na uvoz in izvoz ali v zvezi z njima, in
d.
izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj.
2. Določbe iz prvega odstavka zgoraj se ne uporabljajo za:
a.
posebne olajšave ali druge ugodnosti, ki jih pogodbenica odobri in izhajajo iz njenih dogovorov o regionalnem in/ali podregionalnem povezovanju, udeležbe v carinski uniji in/ali prostotrgovinskem območju;
b.
carinske olajšave ali druge ugodnosti, ki jih je pogodbenica priznala ali jih lahko prizna, da bi olajšala obmejni/maloobmejni promet, in
c.
posebne carinske olajšave ali druge ugodnosti, ki jih pogodbenica lahko prizna državam v razvoju po kakršnem koli sistemu trgovinske širitve ali gospodarskega sodelovanja, katerega članica ni druga pogodbenica.