Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden
(1)
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(2)
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, preračunan na ustrezno urno postavko.
(3)
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače:
| – za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah | 10 % |
| – za delo v deljenem delovnem času za prekinitev dela več kot 1 uro | 15 % |
| – za nočno delo | 30 % |
| – za delo preko polnega delovnega časa | 30 % |
| – za delo v nedeljo | 50 % |
| – za delo na dneve državnih praznikov in dela proste dneve po zakonu | 50 % |
(4)
Kadar zaradi nemotenega procesa poslovanja delavcu ni mogoče zagotoviti dela prostega dne v tekočem oziroma naslednjem delovnem tednu, je delavec zaradi dela na praznik upravičen poleg dodatka iz zadnje alineje prejšnjega odstavka, še do dodatka v višini 100 % od osnovne plače.
(5)
Dodatka za delo v nedeljo in dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(6)
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu dodatek v višini najmanj 10 % od osnovne plače. Določba tega odstavka se ne uporablja za vozno osebje.
(7)
Kadar delavec opravlja delo v posebno neugodnih pogojih ali je izpostavljen posebnim nevarnostim ali obremenitvam, ki niso zajete v opisu delovnega mesta in niso vključene v osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, mu za čas, ko dela v teh pogojih, pripada dodatek v višini do 10 %.