Zakon o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (MKPBV)

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za obveščanje držav, ki so ali bi lahko bile prizadete, Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti, in če je primerno, ustreznih mednarodnih organizacij, kadar ve za dogodek, ki je v njeni pristojnosti in katerega posledica je bila sprostitev, ki vodi ali bi lahko vodila k nenamernemu čezmejnemu gibanju živih spremenjenih organizmov, za katere je verjetno, da bodo občutno škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi v teh državah. Pogodbenice pošljejo obvestilo takoj, ko izvejo za tak dogodek.

2. Vsaka pogodbenica najkasneje na dan, ko zanjo začne veljati protokol, Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostop do ustreznih podatkov o osebi za stike za sprejemanje obvestil iz tega člena.

3. Vsako obvestilo iz prvega odstavka mora vsebovati:

ustrezne razpoložljive informacije o ocenjeni količini in ustreznih značilnostih in/ali gensko pogojenih lastnostih živih spremenjenih organizmov;

informacije o okoliščinah in predvidenem datumu sprostitve živih spremenjenih organizmov ter o uporabi teh organizmov v pogodbenici izvora;

vse razpoložljive informacije o možnih škodljivih vplivih na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ter razpoložljive informacije o možnih ukrepih obvladovanja tveganja;

druge ustrezne informacije in

naslov osebe za stike za nadaljnje informacije.

4. Vsaka pogodbenica, v pristojnosti katere je prišlo do sprostitve živih spremenjenih organizmov in je omenjena v prvem odstavku, se takoj posvetuje z državami, ki so ali bi lahko bile prizadete, da jim omogoči, da se ustrezno odzovejo in začnejo izvajati potrebne ukrepe, vključno z izrednimi ukrepi, da na najmanjšo možno raven zmanjšajo vse občutno škodljive vplive na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.