6. ČLEN
RAZLASTITEV
1. Pogodbenica ne sme sprejemati ukrepov razlastitve, nacionalizacije ali drugih ukrepov, ki imajo za naložbe vlagateljev druge pogodbenice enakovreden učinek kot razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju “razlastitev“), razen če so taki ukrepi sprejeti za zakonsko določen namen, na nediskriminacijski podlagi, v skladu z njeno zakonodajo in za nadomestilo, ki je dejansko izplačljivo brez neupravičenega odlašanja. Tako nadomestilo je po zakonodaji vsake pogodbenice enako vrednosti naložbe tik preden je razlastitev postala splošno znana. Nadomestilo je prosto zamenljivo in prenosljivo.
2. Vsak ukrep razlastitve ali vrednotenja lahko na zahtevo prizadetega vlagatelja pregleda sodni ali drug neodvisni organ pogodbenice, ki je ukrepe sprejela, na način, kot ga predpisuje njena zakonodaja.
3. Kadar pogodbenica razlasti premoženje družbe, ki je registrirana ali ustanovljena po veljavni zakonodaji kjer koli na njenem ozemlju in v kateri imajo vlagatelji druge pogodbenice lastne deleže, zagotovi, da so določbe prvega odstavka tega člena uporabljene v obsegu, potrebnem za zagotovitev nadomestila, kot je v njem določeno, tistim vlagateljem druge pogodbenice, ki so lastniki takih deležev.