1 Ta konvencija se uporablja za druge zahtevke, kot so zahtevki, ki izhajajo iz katere koli pogodbe za prevoz blaga in potnikov, v zvezi s škodo, ki nastane zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju.
2 Ta konvencija se ne uporablja, če so njene določbe neskladne z določbami prava, ki se uporablja v zvezi z odškodninskimi nadomestili delavcem ali programi socialnega varstva.
3 Ta konvencija se ne uporablja:
(a)
za škodo, ki se povzroči zaradi onesnaženja, kakor je opredeljena v Mednarodni konvenciji o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, skladno s spremembami, ne glede na to, ali je zadevno nadomestilo po navedeni konvenciji plačljivo ali ne; in
(b)
za škodo, ki jo povzročijo radioaktivni materiali razreda 7 bodisi iz Mednarodnega kodeksa za prevoz nevarnih snovi po morju, skladno s spremembami, ali iz dodatka B Kodeksa za varno ravnanje s trdnimi gorivi v razsutem stanju, skladno s spremembami.
4 Z izjemo določb odstavka 5 se določbe te konvencije ne uporabljajo za vojne ladje, pomožno mornarico ali druge ladje v lasti ali upravljanju države, ki se začasno uporabljajo samo za nekomercialne vladne storitve.
5 Država pogodbenica se lahko odloči, da to konvencijo uporabi za svoje vojne ladje ali druga plovila iz odstavka 4, in v tem primeru o tem obvesti generalnega sekretarja, ob navedbi pogojev take uporabe.
6 V zvezi z ladjami v lasti države pogodbenice, ki se uporabljajo v komercialne namene, za vsako državo velja, da je lahko predmet tožbe v smislu pristojnosti iz člena 38, in da se odreče vsaki obrambi, ki temelji na njenem statusu suverene države.