29. člen
(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)
(1)
Ohraniti je treba sedanje povezave gozdnih prometnic in morebitne prekinitve na novo smiselno povezati.
(2)
Z gojitvenimi ukrepi je treba utrjevati novo nastali gozdni rob v globini ene do dveh drevesnih višin, pri čemer je treba poskrbeti za drevesno in grmovno sestavo, ki sodi v tamkajšnjo fitocenozo. Prehode brežin na okoliški teren je treba povezati z novo nastalim gozdnim robom, posebno pozornost je treba posvetiti urejenosti zgornjega dela brežine.
(3)
V čim večji meri je treba ohraniti naravno grmovno in drevesno vegetacijo. Med gradnjo stebrov za viadukte je treba omejiti površino gradbišča in čimmanj posegati v vegetacijo ob strugi vodotokov.
(4)
Če bo zaradi gradenj dovozov in viaduktov ter predorov potrebna dodatna sečnja gozda izven območja trase, je treba takoj po gradnji omenjene površine obnoviti z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (prvo leto po končani gradnji). Ob tem je prepovedano nepotrebno zasipavanje z odkopnim materialom v gozdovih zunaj trase železniške proge.
(5)
Za vse obnove gozdov in novo nastali gozdni rob mora investitor naročiti podrobni gozdnogojitveni načrt, za poškodovane in izkrčene površine pa tudi sečnospravilni načrt, ki jih bo prizadela gradnja železniške proge.
(6)
Drevje za posek mora z vednostjo lastnikov označiti revirni gozdar Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Območne enote Sežana.
(7)
Vsi ukrepi, povezani s sečnjo in spravilom drevja ter ustvarjanjem novega gozda oziroma njegovo sanacijo, se izvedejo v skladu z varstvenimi režimi in navodili pristojnih institucij.
(8)
Obstoječa zarast in gozdna površina pod vsemi načrtovanimi viadukti, obvodna vegetacija in gozdni rob se odstranjujejo le tam, kjer je to nujno potrebno. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu.
(9)
Pri gradbenih delih na pobočjih se zagotovi ustrezno odkrivanje površja, da ne pride do talne erozije. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda čim manjši.
(10)
V vseh gozdovih je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(11)
Na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov (npr. deponij gradbenega materiala) se zagotovi trajni gozd.
(12)
Dostopi do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah se ne smejo zapirati. Gradnja mora potekati tako, da je omogočeno hkratno nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.
(13)
Po končani gradnji se v celoti sanirajo vse gozdne površine, prizadete z gradnjo. Vkopi in nasipi ter druge površine vzdolž obravnavanih posegov se zasadijo z grmovno in drevesno vegetacijo, kjer je to smiselno in potrebno zaradi večje vpetosti posegov v prostor. Že med gradnjo se začnejo izvajati gozdnogojitveni ukrepi za utrjevanje novo nastalega gozdnega roba. Pri sanaciji gozdnega roba in posek ter pri drugih zasaditvah se uporabi izključno avtohtona drevesna in grmovna vegetacija. V največji možni meri se upoštevajo vzorci naravne in kulturne krajine ter okoliška vrstna sestava. Zagotovi se primerna vertikalna zgradba gozdnega roba. Predvidena zasaditev se izvaja na primerno utrjeni podlagi, zaščiteni pred erozijo.
(14)
Izvaja se preventivno varstvo pred požari. Ob ugotovljeni požarni ogroženosti se od predvidenega posega zagotovi varnostni odmik zasaditve vegetacije.