1.
Razume se, da za namene tega člena izraza “prenehanje zaposlitve” in “prenehanje” pomenita prenehanje zaposlitve na pobudo delodajalca.
2.
Razume se, da ta člen obsega vse delavce, vendar pa lahko pogodbenica delno ali v celoti iz svojega varstva izvzame naslednje kategorije zaposlenih delavcev:
a)
delavce s pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali določeno nalogo;
b)
delavce v poskusni ali pripravniški dobi zaposlitve, če je ta vnaprej določena in razumno dolga;
c)
delavce, najete priložnostno za kratek čas.
3.
Za namen tega člena se še zlasti naslednji razlogi ne štejejo kot veljavni za prenehanje zaposlitve:
a)
članstvo v sindikatu ali udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa ali med delovnim časom s soglasjem delodajalca;
b)
kandidatura za predstavnika delavcev in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije;
c)
vložitev pritožbe ali udeležba v postopku proti delodajalcu, ki se nanaša na domnevno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ali ugovor pri pristojnih upravnih organih;
d)
rasa, barva, spol, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, vera, politično prepričanje, narodnostno poreklo ali socialni izvor;
e)
porodniški ali starševski dopust;
f)
začasna odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe.
4.
Razume se, da je nadomestilo ali druga ustrezna odškodnina v primeru prenehanja zaposlitve brez veljavnih razlogov določena z zakoni in drugimi notranjimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali na drug način, ki ustreza razmeram v državi.