1. Če zaprošena država prejme prošnje za izročitev iste osebe iz države prosilke in od katere koli druge države ali držav, zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, izvršilna oblast zaprošene države odloči, ali bo osebo izročila, in določi, kateri državi jo bo izročila.
2. Če zaprošena država prejme zaprosilo za izročitev iz Združenih držav Amerike in zaprosilo za predajo na podlagi evropskega pripornega naloga za isto osebo, zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, pristojni organ zaprošene države članice odloči, ali bo osebo izročil, in določi, kateri državi jo bo izročil. V ta namen je pristojni organ izvršilni organ zaprošene države članice, če na podlagi dvostranske pogodbe o izročitvi, ki velja med Združenimi državami in državo članico, o več zaprosilih odloča ta organ; če v dvostranski pogodbi o izročitvi ni tako predvideno, pristojni organ imenuje država članica v skladu s členom 19.
3. Pri odločanju na podlagi odstavkov 1 in 2 zaprošena država upošteva vse dejavnike, med drugim tudi dejavnike, ki so določeni v veljavni pogodbi o izročitvi, in če še niso določeni, naslednje dejavnike:
(a)
ali so zaprosila izdana v skladu z pogodbo;
(b)
kraje, kjer so bila storjena kazniva dejanja;
(c)
ustrezne interese držav prosilk;
(d)
težo kaznivih dejanj;
(e)
državljanstvo žrtve;
(f)
možnost kasnejše izročitve med državami prosilkami; in
(g)
čas prejema prošenj držav prosilk.