9. člen
Čezmejno zasledovanje
(1)
Varnostni organi pogodbenice, ki v svoji državi zasledujejo osebo, ki
a)
je zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se v drugi pogodbenici lahko zahteva izročitev, ali udeležbi pri takem kaznivem dejanju ali ki je zaradi tega preganjana ali
b)
je na begu iz pripora ali kazenskega zapora ali pa pred kakim drugim ukrepom odvzema prostosti zaradi kaznivega dejanja, za katero v drugi pogodbenici obstaja možnost izročitve,
so pooblaščeni, da lahko brez predhodne odobritve druge pogodbenice zasledovanje nadaljujejo na njenem državnem ozemlju, če pristojnih organov druge pogodbenice zaradi izredne nujnosti zadeve ni bilo mogoče predhodno obvestiti ali pa niso bili pravočasno na kraju, da bi prevzeli zasledovanje.
(2)
Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na katere ozemlju naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo uradnih oseb, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zasledovano osebo zadržijo, da ugotovijo njeno istovetnost ali jo primejo.
(3)
Če ni podana zahteva za prekinitev zasledovanja in če ni mogoče pravočasno vključiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, osebo zadržijo skladno z določbami nacionalnega prava druge pogodbenice, dokler uradne osebe druge pogodbenice, ki jih je treba nemudoma obvestiti, ne ugotovijo njene istovetnosti ali jo primejo.
(4)
Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali časovne omejitve. Državna meja se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.
(5)
Zasledovanje se lahko izvaja le pod temi pogoji:
a)
uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, so dolžne upoštevati določbe te pogodbe in nacionalno pravo pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Ravnati se morajo v skladu z odredbami krajevno pristojnih organov te pogodbenice;
b)
zasledovanje je dovoljeno čez kopenske, zračne in vodne meje;
c)
vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;
d)
uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti jasno razpoznavne, npr. po uniformi, posebnih oznakah ali dodatnih napravah na vozilu. Nošenje civilne obleke ob istočasni uporabi civilnega službenega vozila brez zgoraj omenjenih oznak ni dovoljeno. Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;
e)
uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, smejo med izvajanjem le-tega nositi svoje službeno orožje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;
f)
oseba, ki je zadržana v skladu s tretjim odstavkom tega člena, sme biti pred neposredno privedbo h krajevno pristojnemu organu druge pogodbenice zgolj varnostno pregledana. Med privedbo se lahko uporabijo sredstva za vezanje in vklepanje. Stvari, ki jih ima ta oseba s seboj, smejo biti začasno zasežene do prihoda pristojnih organov druge pogodbenice;
g)
uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje po določbah prvega odstavka tega člena, se po vsakem zasledovanju nemudoma javijo pri krajevno pristojnih organih druge pogodbenice in o njem poročajo. Na njihovo zahtevo so dolžne zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila zadržana;
h)
organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki zasledovanje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je zasledovanje izvajalo;
i)
uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi zasledovanja;
j)
tehnična sredstva, potrebna za zasledovanje, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje nadaljuje. O uporabljenih tehničnih sredstvih je treba obvestiti pristojne organe druge pogodbenice.
(6)
Oseba, ki so jo uradne osebe pristojnih organov prijele na podlagi tretjega odstavka tega člena, sme biti ne glede na svoje državljanstvo zadržana zaradi zaslišanja. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe nacionalnega prava. Če oseba nima državljanstva pogodbenice, na katere ozemlju je bila zadržana, jo je treba izpustiti najpozneje šest ur po zadržanju, pri čemer se k temu času ne prištevajo ure med polnočjo in deveto uro, razen če krajevno pristojni organ pred iztekom tega časovnega roka prejme zaprosilo za začasno pridržanje zaradi izročitve. Določbe nacionalnega prava, ki omogočajo odreditev pripora ali začasnega pridržanja zaradi drugih razlogov, ostanejo nespremenjene.
(7)
V primeru čezmejnega zasledovanja je treba obvestiti:
– v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,
– v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.
Navedeni organi o tem nemudoma obvestijo svojo nacionalno centralno službo.