Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-2250/2009, stran 6270 DATUM OBJAVE: 15.6.2009

VELJAVNOST: od 30.6.2009 / UPORABA: od 30.6.2009

RS 45-2250/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 30.6.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.6.2026: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 45/09

Časovnica

Na današnji dan, 9.6.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.6.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2250. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 ter 27/08 in 76/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08 in 70/08), 3., 4. in 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZGJS in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list 127/06 – ZJZP), določil Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), določil Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/08) ter Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02) je Svet Mestne občine Kranj na 26. seji dne 27. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)
Odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Kranj.

2. člen

(vsebina odloka)
S tem odlokom se določajo:

1.

vrsta in obseg storitev javne službe,

2.

pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

3.

pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,

4.

financiranje javne službe,

5.

nadzor nad izvajanjem javne službe,

6.

kazenske in prehodne določbe.

3. člen

(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:

1.

preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,

2.

uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3.

preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4.

zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,

5.

vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),

6.

izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

7.

izločanje biološko razgradljivih odpadkov (kuhinjskih) in ustrezno ravnanje z njimi,

8.

sprejemljivost ukrepov za okolje,

9.

zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,

10.

izboljšati dostop do storitev javne službe.

4. člen

(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: odpadek).

2.

Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

3.

Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.

4.

Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek s klasifikacijsko številko 15 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

5.

Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

6.

Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

7.

Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.

8.

Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.

Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.

10.

Zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

11.

Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.

12.

Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij.

13.

Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca gospodarske javne službe ravnanja z odpadki Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

5. člen

(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:

1.

Mestna občina Kranj,

2.

izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec),

3.

povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju Mestne občine Kranj povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:

-

biva v svojih ali najetih nepremičninah,

-

je lastnik počitniške hiše,

-

opravlja poslovno dejavnost,

-

upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),

-

organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.

6. člen

(obveznost vključenosti v sistem ravnanja z odpadki)
V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov, to je vsi občani in vsi uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Mestne občine Kranj, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
Povzročitelji odpadkov so obvezni uporabniki storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.
Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena v roku osmih dni od izpolnitve pogojev.
Povzročitelj odpadkov iz prejšnjega člena je prost obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkaže, da stavba ali zgradba oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno najmanj tri mesece.

7. člen

(obseg ravnanja z odpadki)
Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje in odvoz odpadkov, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
Zbiranje in odvoz odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje in odvoz odpadkov) obsega:

-

zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,

-

zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov z ekoloških otokov,

-

zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

-

zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov,

-

analitično obdelavo podatkov,

-

nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,

-

obveščanje in osveščanje uporabnikov.
Obdelava in predelava ter odlaganje odpadkov (v nadaljevanju: deponiranje odpadkov) obsega:

-

obdelavo komunalnih odpadkov,

-

sortiranje in tehtanje komunalnih odpadkov, s čemer se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo,

-

oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,

-

razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,

-

začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,

-

storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz druge alineje na nadaljnjo obdelavo in na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov.
Javna služba obsega:

-

ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki

-

ravnanje z ločeno zbranimi odpadki na izvoru nastanka:

-

preko zbiranja ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih,

-

preko zbiranja ločeno zbranih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,

-

preko zbiranja nevarnih odpadkov,

-

preko zbiranja kosovnih odpadkov,

-

preko zbiranja biološko razgradljivih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov.
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:

-

predelava zelenega odreza (živa meja, drevje, trava),

-

predobdelava komunalnih odpadkov.
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po predobdelavi na odlagališče nenevarnih odpadkov.

II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV

8. člen

(odpadki, ki so predmet tega odloka)
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki razvrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 20 00, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

9. člen

(odpadki, ki niso predmet tega odloka)
Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi državnimi predpisi.

III. ZBIRANJE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV

10. člen

(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
Mešane komunalne odpadke predstavljajo mešani trdni odpadki, ki so ostali po ločenem zbiranju posameznih frakcij na izvoru ali so ostali pri obdelavi odpadkov na sortirnici (klasifikacijska številka 200301 klasifikacijskega seznama odpadkov).
Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se uporabljata dva sistema:

-

zbiralni sistem – povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske posode, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov, in

-

prinašalni sistem – zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske posode.
Oba sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena za:

-

gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,

-

gospodinjstva v večstanovanjskih blokih,

-

obrt, industrijo in poslovne prostore,

-

pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.

11. člen

(zbirno mesto za mešane komunalne odpadke)
Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji odpadkov zbirajo mešane komunalne odpadke v času do prevzema v tipiziranih posodah za odpadke ali v posebnih plastičnih vrečkah v skladu z določili 30. člena tega odloka.

12. člen

(odjemno mesto za mešane komunalne odpadke)
Odjemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za odložitev tipizirane posode za zbiranje odpadkov ali posebnih plastičnih vrečk za odpadke.

13. člen

(relacija zbirno – odjemno mesto)
Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti tipizirane posode ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na dan odvoza na odjemno mesto.

14. člen

(določanje odjemnega mesta za mešane komunalne odpadke in pogoji za ureditev)
Odjemno mesto je praviloma na javni površini, lahko tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija odjemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 2 metra od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka prevoz odpadkov).
Povzročitelji odpadkov so dolžni na dan odvoza pravočasno dostaviti tipizirano posodo na odjemno mesto, praviloma ob javno kategorizirano cesto. V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno obračališče za vozila izvajalca, in sicer, da je vozilo možno varno obrniti. Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni posodo tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen če je povzročena iz malomarnosti.
Povzročitelji odpadkov so dolžni storiti, kar je v njihovi moči, da zagotovijo neoviran in varen dostop po utrjeni cesti do odjemnega mesta tudi v zimskem času.
Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem.