6. člen
Sistem dovolilnic
1. Ne glede na izjeme, navedene v tretjem odstavku tega člena, je po določbah tega sporazuma za prevoz blaga za račun tretjega ali za svoj račun, ki ga prevoznik s sedežem v državi ene od pogodbenic opravlja z motornim vozilom, registriranim v isti državi, potrebna dovolilnica, ki jo izda pristojni organ druge pogodbenice.
2. Pristojna organa pogodbenic se lahko dogovorita o naslednjih dveh vrstah dovolilnic:
a)
navadnih dovolilnicah, veljavnih za eno vožnjo, ali
b)
časovnih dovolilnicah, veljavnih za posamezno koledarsko leto.
Trajanje veljavnosti je od 1. januarja do 31. januarja prihodnjega leta.
3. Dovolilnice niso potrebne za naslednje vrste prevozov:
a)
prevoz blaga z vozili, katerih skupna dovoljena masa, vključno s priklopniki, ne presega 6 ton ali pri katerih dovoljena nosilnost, vključno s priklopniki, ne presega 3,5 tone;
b)
prevoz blaga na letališča ali z njih v primerih, ko je letalski prevoz preusmerjen;
c)
prevoz vozil, ki so poškodovana ali pokvarjena, in vožnja servisnih vozil;
d)
vožnjo praznega tovornega vozila, poslanega kot zamenjava za vozilo, ki se je pokvarilo v drugi državi, in po popravilu tudi povratna vožnja vozila, ki se je pokvarilo;
e)
prevoz rezervnih delov ter hrane in potrebščin za čezoceanske ladje in letala;
f)
prevoz medicinskih potrebščin in opreme za nujne primere, še zlasti ob naravnih nesrečah;
g)
prevoz umetniški del in predmetov za sejme in razstave;
h)
prevoz rekvizitov, pripomočkov in živali na gledališke, glasbene, filmske, športne ali cirkuške predstave ali sejme ter z njih v nekomercialne namene in tistih, ki so namenjeni za radijska snemanja ali filmsko ali televizijsko produkcijo;
i)
prevoz poštnih pošiljk kot javna storitev;
j)
prevoz posmrtnih ostankov.
4. Skupni odbor, naveden v 18. členu tega sporazuma, lahko širi ali krči seznam vrst prevoza, za katere dovolilnice niso potrebne.