Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter drugih prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključkov, mostov in viaduktov, ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov in oblikovanjem protihrupnih in varovalnih ograj ter protihrupnih nasipov.

Oblikovanje reliefa:

relief se na urbanih območjih prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih. Na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Ohranjajo se naravni lom skale ter stabilne skalne samice in skalni žepi. Kjer se vkopne brežine stikajo s kulturno krajino pridelovalnih teras, se berme navežejo na obstoječe terase. Notranjost ramp na priključkih se uredi z zveznim oblikovanjem reliefa, tako da se območja nasipov razširijo do blagih nagibov, pri čemer se povzemajo valovite linije obstoječega reliefa. Prestavljene lokalne poti delno potekajo po bermah, ki se zavarujejo pred padanjem materiala z brežine. Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti, priključkov ter površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena;

vkopi ob hitri cesti, zahodni obvoznici in ob povezovalni cesti Maline-Jugorje se oblikujejo tako, da se brežine izvedejo v čim večjem delu vsaj z naklonom 1 : 1,5, da bo omogočena ozelenitev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Kjer zaradi globine vkopa in geoloških oziroma geomehanskih razmer ureditev zvezne brežine ni mogoča, se izvedejo berme, katerih potek ne sme biti geometrijsko pravilen in ne vzporeden z niveleto in tlorisnim potekom roba ceste, pač pa naj sledi zgornjemu robu vkopa; posamezne brežine med bermami se izvedejo neporavnano in s spremenljivimi nagibi. Niveletni potek berm mora zagotavljati odvodnjo čiste meteorne vode z izpustom na okoliški teren in ne v meteorno kanalizacijo ceste;

portal predora se oblikuje kot pokriti vkop s predorskim profilom. Brežine ob portalih predora in pokritega vkopa se izvedejo tako, da se zvezno in brez očitnih lomov navežejo na obstoječi teren in da bo na njih mogoča zasaditev drevnine. Za utrditev tal se uporabijo material in ukrepi, s katerimi se zagotovi oblikovno skladna celota portala in okoliških ureditev;

območja priključkov in cestnih objektov se krajinsko oblikujejo, tako da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in da objekti niso vidno moteči pri pogledih s ceste in bivalnih območij. Na zunanjih straneh načrtovanih cest se nasipi smiselno razširijo in navežejo na okoliški teren. V deteljicah se relief oblikuje zvezno;

območja zasutij z izkopanim zemeljskim materialom se reliefno oblikujejo tako, da se oblikujejo valovite površine in da se nove reliefne oblike zvezno navežejo na okoliški teren.

Oblikovanje zasaditev:

zarast se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; med gradnjo poškodovana drevnina se sanira;

z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, zagotavljajo razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom z bivalnih območij v Novem mestu in iz drugih naselij ob trasah načrtovanih cesti. Zasaditve se morajo na urbanem območju prilagajati obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih, v čim večji meri se uredijo zelene bariere med obstoječo in predvideno pozidavo ter cestami. V odprti krajini morajo zasaditve upoštevati obstoječi krajinski vzorec, vrstno sestavo in značilne oblike rastja (gozdni sestoji in gozdni robovi, obvodna zarast, zatravitve v odprti krajini in drevored ter zatravitve v urbanem prostoru). Zagotovi se ustrezno vzdrževanje izvedenih zasaditev;

brežine vkopov in nasipov se zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin, ki se sadijo predvsem na območju oblikovanja gozdnih robov. Na območjih, kjer trasa prečka gozdne površine, se vkopne brežine nad prvo bermo, brežine nasipov pa pod prvo bermo pogozdijo, poleg zasaditev pa tudi zasejejo z mešanico travnega semena in semena drevnine. Na območjih skalnih žepov in ponekod na novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine kot inicialna zarast. Utrditve brežin vkopov in nasipov, na katerih ne bosta mogoča humuziranje in zatravitev, se izvajajo z gradbenimi elementi in biološkoinženirskimi ukrepi, kot so popleti, rastna pulpa, biotorkret;

brežine ob portalih predora in pokritega vkopa se zasadijo z avtohtonimi vrstami kot gozdni rob na stiku z ohranjenim gozdom, pri čemer naj se tik ob portalu sadijo izključno grmovne vrste;

protihrupne ograje ob hitri cesti se izvedejo v transparentu na odseku približno od km 1,700 do km 2,000 levo in desno, na odseku približno od km 3,800 do km 4,100 levo ter na odseku približno od km 6,800 do km 7,000 desno. Protihrupna ograja se izvede v transparentu tudi ob glavni cesti G2-105 na odseku približno od km 0,240 do km 0,320 levo;

območja zasutij se uredijo v skladu s prvotno rabo prostora, tako da se zatravijo ali pogozdijo;

brežine Škrjanškega potoka se na območjih regulacije zasadijo z avtohtono drevnino;

vzdolž Šentjoške ceste se zasadi obojestranski drevored z uporabo iste vrste dreves;

protihrupne ograje in protihrupni nasipi se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovnicami in drevjem ter plezalkami. Vse zasaditve morajo biti v skladu z načrtom krajinske arhitekture in ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti med gradnjo zagotovljen na celotnem odseku;

zadrževalni bazeni se zasadijo s trstičjem in drugimi vodnimi makrofiti;

vmesni ločilni pas se zatravi;

oporni in podporni zidovi ter kamnite zložbe se v odprti krajini čim bolj ozelenijo s plezalkami in pokrovnimi rastlinami avtohtonih vrst, v urbanem prostoru pa tudi z uporabo drugih vrst, tako da se zasaditve prilagodijo pomenu, oblikovanju in rabi prostora na stiku za načrtovanimi ureditvami.

Na območju premostitvenih objektov se struge vodotokov izvedejo čim bolj sonaravno, tako da se zavarujejo s kamnitimi oblogami in uporabo lesa ter vegetativnega zavarovanja. Brežine se oblikujejo s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zatravijo ter na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.

Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki se po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne uporabljajo več, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, gozdovi).